Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivica Kostelić se je naučil, da je tudi najslabši dan na smučišču tisočkrat boljši od enega dneva v bolnišnici
Ivica Kostelić, smučarski šampion, dobitnik velikega kristalnega globusa, nosilec štirih srebrnih olimpijskih kolajn, treh s svetovnih prvenstev, zmagovalec na 26-ih tekmah v svetovnem pokalu, na drugi strani pa intelektualec, diplomirani zgodovinar, pisec pesmi, potapljač, avanturist in kitarist je bil tokratni Nedeljski gost. V slovenščini, ker pravi, da s tem dokazuje spoštovanje do Slovenije in nacionalnega radia, je najprej spregovoril o neverjetni avanturi na Grenlandiji, ki sta jo z Gorenjcem Mihom Podgornikom nedavno prehodila s smučmi. Posledice so kar hude, Miha se še vedno bori za enega od prstov, Ivica pa na Reki zaradi ozeblin obiskuje terapije v hiperbarični komori.
"To je bila ena najtežjih preizkušenj v mojem življenju. Težava je bila v tem, da sva imela zelo slabe vremenske razmere, ker pa sva s seboj imela hrane le za 20 dni, sva morala vsak dan opraviti del poti. In to v res neživljenjskih razmerah, pri vetru s hitrostjo 120 km/h, pri temperaturah okrog -30 stopinj celzija. In posledica tega so bile ozebline. Miha, s katerim sva na vezi vsak dan, jo je odnesel slabše, sam pa očitno ne bom imel posledic."
Ivica je skušal odgovoriti tudi na vprašanje ali je zdaj končal športno kariero ali ne.
"Jaz sem povedal, da ne bom nikdar rekel, da sem končal. Moja želja je bila, da bi samo enostavno izginil iz tega. Smučanje, tekmovanja, treningi, to je bilo 30 let moje življenje. Vsak dan je imel en smisel, en cilj, smučanje je bila moja velika ljubezen. In ta ljubezen je bila zelo srečna."
Pravi, da sta z Janico Kostelič, ki je na smučeh postavila kar nekaj nedosegljivih rekordov, še vedno tako povezana kot sta bila včasih.
"Z Janico nisva bila samo brat in sestra, bila sva tudi najboljša prijatelja, včasih tudi edina prijatelja. Zato se mi nikoli ni zdelo, da sem v njeni senci, čeprav, če smo pošteni in govorimo o njenih uspehih, kdo pa ni bil v njeni senci. Vedno sem se veselil njenih uspehov, kot se je tudi ona iskreno veselila mojih. Prepričan sem, da nihče od naju ne bi bil tako uspešen, če ne bi od malih nog trenirala skupaj."
Ivica je osvojil kar 4 srebrne kolajne, čeprav si je srčno želel olimpijskega zlata pa zaradi tega ni čisto nič nesrečen.
"Seveda bi si želel zlato kolajno ampak mogoče prav zaradi vseh operacij (imel je kar 15 operacij kolen) gledam na to drugače kot tisti, ki v karieri niso bili nikoli poškodovani. Ko se po poškodbah, ki bi ti lahko vzele tvojo veliko ljubezen, vrneš in potem celo osvajaš kolajne, res ni važno ali je ta kolajna srebrna ali bronasta. V bolnišnicah sem se naučil, da je tudi najslabši dan na smučišču tisočkrat boljši od enega dne v bolnišnici."
Ivica Kostelič, oče dve sinov, Ivana in Leona, bo konec tega meseca z ženo Elin, nekdanjo smučarko z Islandije, že na Mljetu, na posestvu Kosteličev, kjer so se kovale vse največje kolajne. V nedeljskem pogovoru je spregovoril tudi o položaju alpskega smučanja v svetu, o prijateljstvu s Slovenci, o občutku nepremagljivosti pa tudi o tem kdaj je nazadnje imel v rokah kitaro.
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ivica Kostelić se je naučil, da je tudi najslabši dan na smučišču tisočkrat boljši od enega dneva v bolnišnici
Ivica Kostelić, smučarski šampion, dobitnik velikega kristalnega globusa, nosilec štirih srebrnih olimpijskih kolajn, treh s svetovnih prvenstev, zmagovalec na 26-ih tekmah v svetovnem pokalu, na drugi strani pa intelektualec, diplomirani zgodovinar, pisec pesmi, potapljač, avanturist in kitarist je bil tokratni Nedeljski gost. V slovenščini, ker pravi, da s tem dokazuje spoštovanje do Slovenije in nacionalnega radia, je najprej spregovoril o neverjetni avanturi na Grenlandiji, ki sta jo z Gorenjcem Mihom Podgornikom nedavno prehodila s smučmi. Posledice so kar hude, Miha se še vedno bori za enega od prstov, Ivica pa na Reki zaradi ozeblin obiskuje terapije v hiperbarični komori.
"To je bila ena najtežjih preizkušenj v mojem življenju. Težava je bila v tem, da sva imela zelo slabe vremenske razmere, ker pa sva s seboj imela hrane le za 20 dni, sva morala vsak dan opraviti del poti. In to v res neživljenjskih razmerah, pri vetru s hitrostjo 120 km/h, pri temperaturah okrog -30 stopinj celzija. In posledica tega so bile ozebline. Miha, s katerim sva na vezi vsak dan, jo je odnesel slabše, sam pa očitno ne bom imel posledic."
Ivica je skušal odgovoriti tudi na vprašanje ali je zdaj končal športno kariero ali ne.
"Jaz sem povedal, da ne bom nikdar rekel, da sem končal. Moja želja je bila, da bi samo enostavno izginil iz tega. Smučanje, tekmovanja, treningi, to je bilo 30 let moje življenje. Vsak dan je imel en smisel, en cilj, smučanje je bila moja velika ljubezen. In ta ljubezen je bila zelo srečna."
Pravi, da sta z Janico Kostelič, ki je na smučeh postavila kar nekaj nedosegljivih rekordov, še vedno tako povezana kot sta bila včasih.
"Z Janico nisva bila samo brat in sestra, bila sva tudi najboljša prijatelja, včasih tudi edina prijatelja. Zato se mi nikoli ni zdelo, da sem v njeni senci, čeprav, če smo pošteni in govorimo o njenih uspehih, kdo pa ni bil v njeni senci. Vedno sem se veselil njenih uspehov, kot se je tudi ona iskreno veselila mojih. Prepričan sem, da nihče od naju ne bi bil tako uspešen, če ne bi od malih nog trenirala skupaj."
Ivica je osvojil kar 4 srebrne kolajne, čeprav si je srčno želel olimpijskega zlata pa zaradi tega ni čisto nič nesrečen.
"Seveda bi si želel zlato kolajno ampak mogoče prav zaradi vseh operacij (imel je kar 15 operacij kolen) gledam na to drugače kot tisti, ki v karieri niso bili nikoli poškodovani. Ko se po poškodbah, ki bi ti lahko vzele tvojo veliko ljubezen, vrneš in potem celo osvajaš kolajne, res ni važno ali je ta kolajna srebrna ali bronasta. V bolnišnicah sem se naučil, da je tudi najslabši dan na smučišču tisočkrat boljši od enega dne v bolnišnici."
Ivica Kostelič, oče dve sinov, Ivana in Leona, bo konec tega meseca z ženo Elin, nekdanjo smučarko z Islandije, že na Mljetu, na posestvu Kosteličev, kjer so se kovale vse največje kolajne. V nedeljskem pogovoru je spregovoril tudi o položaju alpskega smučanja v svetu, o prijateljstvu s Slovenci, o občutku nepremagljivosti pa tudi o tem kdaj je nazadnje imel v rokah kitaro.
Solidno poučeni vedo, da je penologija veda o kazenskih sankcijah, hčer kriminologije in vnučka prava. Z vsemi je povezan dr. Dragan Petrovec, ki za razliko od mnogih naših intelektualcev noče lagodno držati jezika za zobmi, ampak vse sproti pojavljajoče se nepravilnosti v slovenski družbi neprizanesljivo in na mah ošvrkne s kritičnim osebnim pogledom..
Alen Steržaj je basist in kreativni vodja skupine Big Foot Mama, prvih slovenskih rokerjev, ki jim je uspelo razprodati Stožice. Je tudi glasbeni novinar, zelo dober poznavalec scene ter velik navdušenec nad potovanji. Predvsem v neznano, kjer najraje odkriva zgodbe malega človeka.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Odtise Blaža Peršina, direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki jih pušča v slovenskem kulturnem prostoru, težko spregledamo. Čeprav je pravnik, je z inovativnimi praksami spremenil podobo nekaterih kulturnih ustanov. Prepričan je, da so bili v obdobju, ko še ni bilo interneta in Facebooka, pogovori tista komunikacija, ki je izpostavljala človeka in mu dajala odgovore na vprašanja: zakaj in kako živi v nekem okolju. Se je zato zapisal umetnosti, ker je bil njihov dom vedno odprt za umetnike, ki so obiskovali očeta slikarja, igralce?
Brane Gruban nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetji vodile ženske. Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.
Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.
Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.
Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …
Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.
Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.
Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...
V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.
Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.
Neveljaven email naslov