Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Nives Dolšak, profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike v Washingtonu, raziskuje okoljsko pravo in podnebne razmere
Z nedeljsko gostjo Vala 202 smo se pogovarjali po predavanju, ki ga je dr. Dolšak imela pred dnevi v Ljubljani. Dr. Nives Dolšak že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, je profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike Univerze v Washingtonu, raziskuje javne politike, okoljsko pravo, podnebne spremembe, teme, ki se dotikajo vseh nas.
Te teme pogosto vodijo do vprašanja kakšno vlogo imajo pri iskanju ekoloških rešitev posamezniki, državne ustanove, nevladne organizacije.
'Če gre za dobro delujočo državo s transparentnim demokratičnim političnim sistemom, če so v ustanovah, ki skrbijo za okolje, profesionalci, potem se ljudje zanašamo na vladne ustanove. To se nam dogaja v ZDA, navadili smo se, da nam ni treba več paziti, saj imamo agencijo, ki poskrbi, da je naše okolje zdravo. Potem se zgodi velika politična sprememba in ta agencija, na katero smo se zanašali štirideset let, ima kar na lepem vodstvo, ki bolj skrbi za interese industrije kot za interese ljudi. (…) Ko se zgodi kaj takega, se začnemo zanašati na nevladne organizacije, od katerih pričakujemo, da bodo zaščitile naše interese.''
Ko dr. Nives Dolšak omeni nevladne organizacije, pravi, da so nevladniki v nekaterih državah, kjer ni ustreznega financiranja, v zelo težkem položaju, ob tem Dolšakova omeni tudi davčno politiko, ki bi morala omogočiti, da nevladni sektor dobi denar neposredno od ljudi in ne od države, opozori pa še na odgovornost, ki ga ima akademski svet:
''Tisti, ki smo zaposleni na univerzah, smo relativno svobodni, zato se lahko vključujemo v javne razprave. Vsi se moramo truditi, da zaščitimo svoje interese.''
Dr. Nives Dolšak pravi, da imajo mediji zelo pomembno vlogo in vpliv. Državljani ne berejo strokovnih revij, za katere pišejo znanstveniki, zato se znanstveniki učijo, tudi ona, kako komunicirati neposredno in razumljivo. Prav to mediji počnejo že leta in takšno komunikacijo dobro obvladajo.
''Znanstveniki se moramo naučiti, kako sodelovati z mediji. Kadarkoli se nam odpre okno, ga moramo izkoristiti in povedati čim več relevantnih informacij.''
Zakaj ljudje v korist okolja niso pripravljeni spreminjati svojih navad ali plačati malo več, čeprav imajo otroke?
''Vsi, ki imamo otroke, razmišljamo na dolgi rok, a imamo na kratki rok omejitve, tako kot jih imajo vsi ostali. Ljudi je treba motivirati s tem, da jim povemo, kakšne priložnosti lahko vidijo, če bodo spremenili svoje vedenje, povedati jim moramo, da bodo spremembe doživeli v kratkem in ne čez sedemdeset let. Na te spremembe se moramo pripraviti danes.''
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Nives Dolšak, profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike v Washingtonu, raziskuje okoljsko pravo in podnebne razmere
Z nedeljsko gostjo Vala 202 smo se pogovarjali po predavanju, ki ga je dr. Dolšak imela pred dnevi v Ljubljani. Dr. Nives Dolšak že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, je profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike Univerze v Washingtonu, raziskuje javne politike, okoljsko pravo, podnebne spremembe, teme, ki se dotikajo vseh nas.
Te teme pogosto vodijo do vprašanja kakšno vlogo imajo pri iskanju ekoloških rešitev posamezniki, državne ustanove, nevladne organizacije.
'Če gre za dobro delujočo državo s transparentnim demokratičnim političnim sistemom, če so v ustanovah, ki skrbijo za okolje, profesionalci, potem se ljudje zanašamo na vladne ustanove. To se nam dogaja v ZDA, navadili smo se, da nam ni treba več paziti, saj imamo agencijo, ki poskrbi, da je naše okolje zdravo. Potem se zgodi velika politična sprememba in ta agencija, na katero smo se zanašali štirideset let, ima kar na lepem vodstvo, ki bolj skrbi za interese industrije kot za interese ljudi. (…) Ko se zgodi kaj takega, se začnemo zanašati na nevladne organizacije, od katerih pričakujemo, da bodo zaščitile naše interese.''
Ko dr. Nives Dolšak omeni nevladne organizacije, pravi, da so nevladniki v nekaterih državah, kjer ni ustreznega financiranja, v zelo težkem položaju, ob tem Dolšakova omeni tudi davčno politiko, ki bi morala omogočiti, da nevladni sektor dobi denar neposredno od ljudi in ne od države, opozori pa še na odgovornost, ki ga ima akademski svet:
''Tisti, ki smo zaposleni na univerzah, smo relativno svobodni, zato se lahko vključujemo v javne razprave. Vsi se moramo truditi, da zaščitimo svoje interese.''
Dr. Nives Dolšak pravi, da imajo mediji zelo pomembno vlogo in vpliv. Državljani ne berejo strokovnih revij, za katere pišejo znanstveniki, zato se znanstveniki učijo, tudi ona, kako komunicirati neposredno in razumljivo. Prav to mediji počnejo že leta in takšno komunikacijo dobro obvladajo.
''Znanstveniki se moramo naučiti, kako sodelovati z mediji. Kadarkoli se nam odpre okno, ga moramo izkoristiti in povedati čim več relevantnih informacij.''
Zakaj ljudje v korist okolja niso pripravljeni spreminjati svojih navad ali plačati malo več, čeprav imajo otroke?
''Vsi, ki imamo otroke, razmišljamo na dolgi rok, a imamo na kratki rok omejitve, tako kot jih imajo vsi ostali. Ljudi je treba motivirati s tem, da jim povemo, kakšne priložnosti lahko vidijo, če bodo spremenili svoje vedenje, povedati jim moramo, da bodo spremembe doživeli v kratkem in ne čez sedemdeset let. Na te spremembe se moramo pripraviti danes.''
Nedeljski gost je Samo M. Strelec. Ptujčan, ki je bil v nekem obdobju tudi tesno povezan z Mariborom, službeno pa ga poti kličejo tudi čez mejo, tako severno kot južno. Ireni Kodrič Cizerl je povedal, da dejanje ni samo del predstave na odru, ampak tudi nekaj zelo pomembnega za premike v življenju. Morda vam pride prav pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub.
Najraje ima, če mu ljudje, ko ga vidijo na ulici, rečejo: “Živjo, Lojze!” Pravi, da se ni spremenil, da je ves čas na isti liniji. Prvi predsednik vlade Republike Slovenije, osamosvojitelj, evropski poslanec, človek, ki ima dva rojstna dneva.
Medicinsko fakulteto v Ljubljani je končal z rekordnim povprečjem 9,93, a ni perfekcionist: škoda mu je bilo časa, da bi še enkrat opravljal dva izpita, pri katerih sta se mu izmaknili najvišji oceni. Presenetil je tudi s hitro vrnitvijo v Maribor. Tam je sprejel izziv na novi medicinski fakulteti ob Dravi, na kateri je pri 34 letih zdaj že predstojnik inštituta za fiziologijo. Skupaj s kolegi so na dobri poti, da ob pomoči poskusov na miših olajšajo težave sladkornim bolnikom, vseeno pa je skeptičen do uvedbe davka na sladke pijače. O slovenski znanosti in medicini, prevladi slabega nad dobrim in obratno, mariborskem pesimizmu in optimizmu, (osebni) filozofiji, času in o tem, zakaj se je vredno kakšno popoldne zapeljati v kino na Dunaj.
Miran Ipavec: ekonomist, a že lep čas predvsem popotnik, zaprisežen avtoštopar, ki ima v lasti številne avtoštoparske rekorde. Z dvignjenim palcem ima za seboj že 377 tisoč kilometrov in nešteto zgodb. Nekdanji župan Kanala ob Soči je nekatere zapisal v knjigi, drugim pa jim lahko sledimo v njegovem edinstvenem avtoštoparskem muzeju. Novinar: Boris Žgajnar
V svoji 42-letni karieri dela z otroki in mladostniki je videla nešteto nepredstavljivih primerov zlorab in zanemarjanja otrok, toliko, da bi lahko obupala nad družbo in svetom, a ostaja trdno prepričana, da je lahko vsak otrok in mladostnik srečen in uspešen. FOTO: Bobo
Branimir Brkljać, predavatelj, marketinški strokovnjak, ki na vprašanje, kaj sem jaz odgovarja: “izkušeni začetnik”. Tudi slogan “in to še ni vse” lahko dodamo v osebno izkaznico sogovornika, ki ga s Slovenijo povezujejo Kozmodisk in začetki tv prodaje. O novih načinih komuniciranja, novih oblikah dela, marketinških strategijah in politiki, kot resničnostnem šovu Branimir Brkljać v pogovoru z Natašo Zanuttini
Na ljubljanski Medicinski fakulteti specializira interno medicino, postane najmlajši redni profesor, višji zdravstveni in znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti. Prevzame strokovno vodenje ljubljanskega Kliničnega centra, do leta 2004 je na čelu Ministrstva za zdravje, zdaj, predsednik Rdečega križa Slovenije. Glasen zagovornik zdravega življenja, prodoren kolumnist in intelektualec kritičnega uma. Foto: Bobo
Kantavtor, pesnik in tudi zabavljač, že 25 let novembra opravlja vsaj šest poklicev. Spomin ga (še) ne pušča na cedilu. O Dylanu, znoju na odru, natakaricah, ki jih pogreša na koncertih v hramu kulture, jazzu v Beltincih in mehurčkih, v katerih živimo… Vlado Kreslin, Nedeljski gost Andreja Karolija.
Sarajevski pravnik Amor Mašović vodi Inštitut za pogrešane ljudi v Bosni in Hercegovini, od konca vojne so skupaj s sodelavci odkrili številna množična grobišča, tudi srebreniške žrtve. O izkušnji vojne, množičnih pobojih, spravi in o vseh Hudih Jamah našega sveta, ki dokazujejo, da se resnica ne more in ne sme skrivati. Z Amorjem Mašovićem se je pogovarjal Luka Hvalc.
Akademik dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, književnik in politik ima na vrtu Prešerna in Trubarja. Koga in kaj pa ima v svojem srcu in v spominih?
Andre Geim – mož, ki je odkril grafen in žabe pripravil do letenja. Andre Geim je znanstvenik, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za odkritje grafena, revolucionarnega materiala, ki utegne korenito spremeniti svet 21-ega stoletja. Prav zato mu nekateri pravijo novi James Watt. A svet ga prej kot zaradi tega pozna po majhni zeleni žabi, ki jo je pred leti vrgel v magnetno polje in ki je – poletela!
Branko Potočan, koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja in pedagog. Koliko rudnika je čutiti v plesu na evropskih in svetovnih gledaliških odrih, kako povezati folkloro, Plesni teater Ljubljana, skupino Fourklor in festival Rdeči revirji, pa tudi o pesmih in vrveh, ki ti pomagajo do zvezd in v brezno, Branko Potočan o gibu v besedi z Natašo Zanuttini
Gregor Pečan je od leta 2006 ravnatelj na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, od marca lani pa tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Diplomiral je iz elektrotehnike, poučeval matematiko na vseh nivojih srednješolskega izobraževanja, zdaj pa vse moči usmerja predvsem k prepoznavnosti Združenja in izboljšanju statusa ravnateljev. Prisega na zdravo pamet, ki jo vse pogosteje pogreša predvsem pri politiki s tem pa seveda tudi v šolstvu.
"Če je nekdo na vozičku in si upa iz hiše, zato še ni junak." Darko Đurić je športnik invalid in je najbolj neprizanesljiv prav do invalidov in športnikov. In do sebe. Rodil se je rodil brez nog in le z desno roko, a to ga ne ovira pri doseganju vrhunskih plavalnih rezultatov, potovanjih in vožnji avtomobila. Pravi šaljivec, športnik in študent. Ne nujno v tem vrstnem redu.
Dr. Darja Hoenigman je antropologinja, ki že več kot desetletje preučuje jezike in navade prvobitnih plemen v Papui Novi Gvineji, otoški državi, veliki za 20 Slovenij, kjer govorijo več kot 840 jezikov. Tamkajšnji prebivalci so jo posvojili in jo po otoškem vodnem duhu krstili za “Kongotmay“, po njej pa je poimenovanih kar nekaj otrok na otoku. O življenju v džungli, v kateri preživi tudi do šest mesecev na leto, pa tudi o tem, s kakšno hitrostjo izginja jezikovna in s tem tudi kulturna pestrost na svetu, se je z njo pogovarjala Maja Ratej.
Kar je Slavoj Žižek za Slovenijo in svet, je Srećko Horvat za svet in Hrvaško. Karizmatični filozof in vznemirljiv glas mlade generacije. Politično aktiven svetovljan brez stalnega naslova, ki se jasno opredeljuje do dogajanja po svetu. Od ameriških volitev do begunske tragedije. Ustanovitelj zagrebškega Subverzivnega festivala zdaj skupaj z Janisom Varufakisom in ob nasvetih Juliana Assanga gradi novo evropsko levico. V staro Evropo Srećko Horvat ne verjame več. Filozof Srećko Horvat v pogovoru z Luko Hvalcem za Val 202 tudi o tem, zakaj je za hišnega ljubljenčka bolje imeti mačko kot psa.
Doktorica Leonida Zalokar. Zaradi pogostih pobegov od doma, kjer ni bilo tako, kot mora biti, je čas odraščanja preživela v Mladinskem domu Jarše. Takrat je videla, kako se vzgaja, kaj vse je narobe, in si kot 14-letna deklica rekla, jaz bom tudi delala to, ampak drugače. Ob delu je končala šolanje, postala vzgojiteljica, svetovalna delavka, danes je doktorica socialne pedagogike.Leonida Zalokar je že skoraj deset let na čelu Vzgojnega zavoda Planina, v katerem najdejo dom tudi otroci in mladostniki s težavami zaradi duševnega zdravja.
Če bi se v preteklosti okoliščine obrnile drugače, bi Marta Kos Marko lahko celo sodelovala na OI v Riu de Jeneiru . Verjetno kot novinarka, čeprav je bila včasih tudi uspešna športnica. Po delu na TV Slovenija in dopisniški karieri v Nemčiji je v času dr. Janeza Drnovška vodila vladni urad za komuniciranje. O zvezdah v gospodarstvu v Sloveniji, vlogi veleposlaništva, o političnem dogajanju v Evropi in prizadevanjih za enakopravnost ljudi, pa tudi o treningih komuniciranja in položaju žensk v podjetjih in polki v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Nedeljski gost Vala 202 je bil Aleksander Čeferin. Predsednik slovenske nogometne zveze kandidira za predsednika evropske, javno pa ga je podprla več kot tretjina vseh nacionalnih zvez, kar ga dobre tri tedne pred volitvami postavlja v vlogo favorita. Kakšna je njegova vizija nogometa na stari celini, kako poteka lobiranje in kako namerava povrniti skrhano zaupanje v nogometne institucije?
Neveljaven email naslov