Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Nives Dolšak, profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike v Washingtonu, raziskuje okoljsko pravo in podnebne razmere
Z nedeljsko gostjo Vala 202 smo se pogovarjali po predavanju, ki ga je dr. Dolšak imela pred dnevi v Ljubljani. Dr. Nives Dolšak že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, je profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike Univerze v Washingtonu, raziskuje javne politike, okoljsko pravo, podnebne spremembe, teme, ki se dotikajo vseh nas.
Te teme pogosto vodijo do vprašanja kakšno vlogo imajo pri iskanju ekoloških rešitev posamezniki, državne ustanove, nevladne organizacije.
'Če gre za dobro delujočo državo s transparentnim demokratičnim političnim sistemom, če so v ustanovah, ki skrbijo za okolje, profesionalci, potem se ljudje zanašamo na vladne ustanove. To se nam dogaja v ZDA, navadili smo se, da nam ni treba več paziti, saj imamo agencijo, ki poskrbi, da je naše okolje zdravo. Potem se zgodi velika politična sprememba in ta agencija, na katero smo se zanašali štirideset let, ima kar na lepem vodstvo, ki bolj skrbi za interese industrije kot za interese ljudi. (…) Ko se zgodi kaj takega, se začnemo zanašati na nevladne organizacije, od katerih pričakujemo, da bodo zaščitile naše interese.''
Ko dr. Nives Dolšak omeni nevladne organizacije, pravi, da so nevladniki v nekaterih državah, kjer ni ustreznega financiranja, v zelo težkem položaju, ob tem Dolšakova omeni tudi davčno politiko, ki bi morala omogočiti, da nevladni sektor dobi denar neposredno od ljudi in ne od države, opozori pa še na odgovornost, ki ga ima akademski svet:
''Tisti, ki smo zaposleni na univerzah, smo relativno svobodni, zato se lahko vključujemo v javne razprave. Vsi se moramo truditi, da zaščitimo svoje interese.''
Dr. Nives Dolšak pravi, da imajo mediji zelo pomembno vlogo in vpliv. Državljani ne berejo strokovnih revij, za katere pišejo znanstveniki, zato se znanstveniki učijo, tudi ona, kako komunicirati neposredno in razumljivo. Prav to mediji počnejo že leta in takšno komunikacijo dobro obvladajo.
''Znanstveniki se moramo naučiti, kako sodelovati z mediji. Kadarkoli se nam odpre okno, ga moramo izkoristiti in povedati čim več relevantnih informacij.''
Zakaj ljudje v korist okolja niso pripravljeni spreminjati svojih navad ali plačati malo več, čeprav imajo otroke?
''Vsi, ki imamo otroke, razmišljamo na dolgi rok, a imamo na kratki rok omejitve, tako kot jih imajo vsi ostali. Ljudi je treba motivirati s tem, da jim povemo, kakšne priložnosti lahko vidijo, če bodo spremenili svoje vedenje, povedati jim moramo, da bodo spremembe doživeli v kratkem in ne čez sedemdeset let. Na te spremembe se moramo pripraviti danes.''
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Nives Dolšak, profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike v Washingtonu, raziskuje okoljsko pravo in podnebne razmere
Z nedeljsko gostjo Vala 202 smo se pogovarjali po predavanju, ki ga je dr. Dolšak imela pred dnevi v Ljubljani. Dr. Nives Dolšak že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, je profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike Univerze v Washingtonu, raziskuje javne politike, okoljsko pravo, podnebne spremembe, teme, ki se dotikajo vseh nas.
Te teme pogosto vodijo do vprašanja kakšno vlogo imajo pri iskanju ekoloških rešitev posamezniki, državne ustanove, nevladne organizacije.
'Če gre za dobro delujočo državo s transparentnim demokratičnim političnim sistemom, če so v ustanovah, ki skrbijo za okolje, profesionalci, potem se ljudje zanašamo na vladne ustanove. To se nam dogaja v ZDA, navadili smo se, da nam ni treba več paziti, saj imamo agencijo, ki poskrbi, da je naše okolje zdravo. Potem se zgodi velika politična sprememba in ta agencija, na katero smo se zanašali štirideset let, ima kar na lepem vodstvo, ki bolj skrbi za interese industrije kot za interese ljudi. (…) Ko se zgodi kaj takega, se začnemo zanašati na nevladne organizacije, od katerih pričakujemo, da bodo zaščitile naše interese.''
Ko dr. Nives Dolšak omeni nevladne organizacije, pravi, da so nevladniki v nekaterih državah, kjer ni ustreznega financiranja, v zelo težkem položaju, ob tem Dolšakova omeni tudi davčno politiko, ki bi morala omogočiti, da nevladni sektor dobi denar neposredno od ljudi in ne od države, opozori pa še na odgovornost, ki ga ima akademski svet:
''Tisti, ki smo zaposleni na univerzah, smo relativno svobodni, zato se lahko vključujemo v javne razprave. Vsi se moramo truditi, da zaščitimo svoje interese.''
Dr. Nives Dolšak pravi, da imajo mediji zelo pomembno vlogo in vpliv. Državljani ne berejo strokovnih revij, za katere pišejo znanstveniki, zato se znanstveniki učijo, tudi ona, kako komunicirati neposredno in razumljivo. Prav to mediji počnejo že leta in takšno komunikacijo dobro obvladajo.
''Znanstveniki se moramo naučiti, kako sodelovati z mediji. Kadarkoli se nam odpre okno, ga moramo izkoristiti in povedati čim več relevantnih informacij.''
Zakaj ljudje v korist okolja niso pripravljeni spreminjati svojih navad ali plačati malo več, čeprav imajo otroke?
''Vsi, ki imamo otroke, razmišljamo na dolgi rok, a imamo na kratki rok omejitve, tako kot jih imajo vsi ostali. Ljudi je treba motivirati s tem, da jim povemo, kakšne priložnosti lahko vidijo, če bodo spremenili svoje vedenje, povedati jim moramo, da bodo spremembe doživeli v kratkem in ne čez sedemdeset let. Na te spremembe se moramo pripraviti danes.''
Solidno poučeni vedo, da je penologija veda o kazenskih sankcijah, hčer kriminologije in vnučka prava. Z vsemi je povezan dr. Dragan Petrovec, ki za razliko od mnogih naših intelektualcev noče lagodno držati jezika za zobmi, ampak vse sproti pojavljajoče se nepravilnosti v slovenski družbi neprizanesljivo in na mah ošvrkne s kritičnim osebnim pogledom..
Alen Steržaj je basist in kreativni vodja skupine Big Foot Mama, prvih slovenskih rokerjev, ki jim je uspelo razprodati Stožice. Je tudi glasbeni novinar, zelo dober poznavalec scene ter velik navdušenec nad potovanji. Predvsem v neznano, kjer najraje odkriva zgodbe malega človeka.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Odtise Blaža Peršina, direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki jih pušča v slovenskem kulturnem prostoru, težko spregledamo. Čeprav je pravnik, je z inovativnimi praksami spremenil podobo nekaterih kulturnih ustanov. Prepričan je, da so bili v obdobju, ko še ni bilo interneta in Facebooka, pogovori tista komunikacija, ki je izpostavljala človeka in mu dajala odgovore na vprašanja: zakaj in kako živi v nekem okolju. Se je zato zapisal umetnosti, ker je bil njihov dom vedno odprt za umetnike, ki so obiskovali očeta slikarja, igralce?
Brane Gruban nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetji vodile ženske. Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.
Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.
Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.
Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …
Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.
Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.
Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...
V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.
Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.
Neveljaven email naslov