Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marjan Pipenbaher, ustanovitelj inženirskega podjetja Ponting, je podpisan pod več kot 200 viaduktov in mostov, Črni Kal, Peračico, tisoč metrov dolg železniški most v Izraelu, viadukt v Alžiriji ... nastaja Pelješac.
Pred petnajstimi leti je bil zgrajen viadukt Črni Kal s številnimi inovativnimi rešitvami. Objekt še vedno poudarjajo kot primer dobre prakse in brezčasnosti."Še vedno sem zelo zadovoljen s tem objektom, arhitekturno in konstrukcijsko je inventiven in tisto, kar je najpomembnejše, je to, da viadukt nosi v sebi neko umirjenost, skladnost, proporce, ritem, kar je glavna agenda v dizajnu in arhitekturi."
Je tudi dobro zgrajen, gradila so ga slovenska podjetja, in kot pravi Pipenbaher, je škoda, da smo uničili slovensko gradbeno stroko in izgubili vse akumulirano znanje.
Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant mostu Pelješac, ki bo sodil med pet največjih in izvedbeno zahtevnih evropskih mostov: "Vrhunskost v inženirstvu je daleč premalo za take objekte, tu je potrebno še vse drugo, od glasbe, arhitekture, treba je začutiti okolje, prostor in to, kaj boš vanj postavil." Proces nastajanja takih objektov je dolg, razmišljaš na poteh, opazuješ okolje, potem pa pride prava ideja in s tem velika energija, ki te pripelje do uresničitve.
"Tu ne gre za postavljanje spomenikov, gre za iskreni pristop, da je treba napraviti nekaj, kar znaš najbolje v tistem trenutku. Vsako obdobje ima svoje vrednote, izkušnje, vrednote se menjajo, z leti postajaš vse bolj skromen in razumeš, kaj je bistvo življenja, da si zdrav in da te ima nekdo rad."
Marjan Pipenbaher predava na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, med mladimi, ki so vključeni v projektiranje novih mostov, je veliko njegovih diplomantov. "Ena ključnih nalog zrelega intelektualca, vseeno, zdravnika inženirja ali ekonomista, je, da ima okoli sebe ekipo in vse znanje, ki ga imaš, poskušaš prenašati na nadarjene mlade. In dejansko gre za sintezo mladostne zagnanosti in izkušenj."
In kako Marjan Pipenbaher ocenjuje današnjo družbo?
"Svet je vse bolj dekadenten, človek je popolnoma izgubil stik z naravo, družba se spreminja, postaja vse bolj potrošniška. Poglejte Woodstock ⎼ pred petdesetimi leti so mladi želeli nekaj spremeniti. Zdaj pa pred parlamentom zatikajo rdeče nageljne policistom, protesti zaradi protestov." Si bo potem, ko bo imel več časa, ogledal še enkrat vse objekte, ki jih je zasnoval? "Vsekakor vsak tak objekt pusti v tebi en pečat. Nekaj časa sem res ogromno potoval, celo toliko, da mi je zameril še moj pes, zdaj pa si nekih velikih potovanj ne želim več. Naj grem v Hongkong gledat ogromne stolpnice, v katerih ljudje živijo na dvesto metrih višine? Slovenija je prelepa."
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Marjan Pipenbaher, ustanovitelj inženirskega podjetja Ponting, je podpisan pod več kot 200 viaduktov in mostov, Črni Kal, Peračico, tisoč metrov dolg železniški most v Izraelu, viadukt v Alžiriji ... nastaja Pelješac.
Pred petnajstimi leti je bil zgrajen viadukt Črni Kal s številnimi inovativnimi rešitvami. Objekt še vedno poudarjajo kot primer dobre prakse in brezčasnosti."Še vedno sem zelo zadovoljen s tem objektom, arhitekturno in konstrukcijsko je inventiven in tisto, kar je najpomembnejše, je to, da viadukt nosi v sebi neko umirjenost, skladnost, proporce, ritem, kar je glavna agenda v dizajnu in arhitekturi."
Je tudi dobro zgrajen, gradila so ga slovenska podjetja, in kot pravi Pipenbaher, je škoda, da smo uničili slovensko gradbeno stroko in izgubili vse akumulirano znanje.
Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant mostu Pelješac, ki bo sodil med pet največjih in izvedbeno zahtevnih evropskih mostov: "Vrhunskost v inženirstvu je daleč premalo za take objekte, tu je potrebno še vse drugo, od glasbe, arhitekture, treba je začutiti okolje, prostor in to, kaj boš vanj postavil." Proces nastajanja takih objektov je dolg, razmišljaš na poteh, opazuješ okolje, potem pa pride prava ideja in s tem velika energija, ki te pripelje do uresničitve.
"Tu ne gre za postavljanje spomenikov, gre za iskreni pristop, da je treba napraviti nekaj, kar znaš najbolje v tistem trenutku. Vsako obdobje ima svoje vrednote, izkušnje, vrednote se menjajo, z leti postajaš vse bolj skromen in razumeš, kaj je bistvo življenja, da si zdrav in da te ima nekdo rad."
Marjan Pipenbaher predava na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, med mladimi, ki so vključeni v projektiranje novih mostov, je veliko njegovih diplomantov. "Ena ključnih nalog zrelega intelektualca, vseeno, zdravnika inženirja ali ekonomista, je, da ima okoli sebe ekipo in vse znanje, ki ga imaš, poskušaš prenašati na nadarjene mlade. In dejansko gre za sintezo mladostne zagnanosti in izkušenj."
In kako Marjan Pipenbaher ocenjuje današnjo družbo?
"Svet je vse bolj dekadenten, človek je popolnoma izgubil stik z naravo, družba se spreminja, postaja vse bolj potrošniška. Poglejte Woodstock ⎼ pred petdesetimi leti so mladi želeli nekaj spremeniti. Zdaj pa pred parlamentom zatikajo rdeče nageljne policistom, protesti zaradi protestov." Si bo potem, ko bo imel več časa, ogledal še enkrat vse objekte, ki jih je zasnoval? "Vsekakor vsak tak objekt pusti v tebi en pečat. Nekaj časa sem res ogromno potoval, celo toliko, da mi je zameril še moj pes, zdaj pa si nekih velikih potovanj ne želim več. Naj grem v Hongkong gledat ogromne stolpnice, v katerih ljudje živijo na dvesto metrih višine? Slovenija je prelepa."
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ni jih malo, ki Caetana Velosa uvrščajo na seznam najbolj karizmatičnih ljudi na svetu, vsekakor pa ga tam vidijo Brazilci. Dobrih 70 let ima eden glavnih akterjev tropicalisma, gibanja, ki je zasukalo razvoj brazilske popularne glasbe v povsem drugo smer. O tem Caetano Veloso piše v knjigi Verdade Tropical, ki bi lahko bila tudi avtobiografija. V njej pripoveduje tudi o otroštvu v rojstnem kraju Santo Amaro v Bahii, o družini sedmih otrok, o profesionalem življenju in nenazadnje o državi, ki jo je vodila vojska.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v ligi NBA vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Letos je bil razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA, letos ima v povprečju več kot 20 točko na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
V doli reke Hudson v New Yorku nedaleč stran ena drugi stojijo štiri vrhunske restavracije, v katerih lahko pijete različna slovenska vina, jedi solite s piransko soljo ali solato začinite s štajerskim bučnim oljem. Lastnik vseh štirih je kuhar in podjetnik, ljubljenec kuharskih vodnikov in kuharskih kritikov, gost številnih zvezdniških kuharskih oddaj, kuharski samouk in zaljubljenec v vse, kar je slovensko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.
Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Neveljaven email naslov