Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marjan Pipenbaher, ustanovitelj inženirskega podjetja Ponting, je podpisan pod več kot 200 viaduktov in mostov, Črni Kal, Peračico, tisoč metrov dolg železniški most v Izraelu, viadukt v Alžiriji ... nastaja Pelješac.
Pred petnajstimi leti je bil zgrajen viadukt Črni Kal s številnimi inovativnimi rešitvami. Objekt še vedno poudarjajo kot primer dobre prakse in brezčasnosti."Še vedno sem zelo zadovoljen s tem objektom, arhitekturno in konstrukcijsko je inventiven in tisto, kar je najpomembnejše, je to, da viadukt nosi v sebi neko umirjenost, skladnost, proporce, ritem, kar je glavna agenda v dizajnu in arhitekturi."
Je tudi dobro zgrajen, gradila so ga slovenska podjetja, in kot pravi Pipenbaher, je škoda, da smo uničili slovensko gradbeno stroko in izgubili vse akumulirano znanje.
Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant mostu Pelješac, ki bo sodil med pet največjih in izvedbeno zahtevnih evropskih mostov: "Vrhunskost v inženirstvu je daleč premalo za take objekte, tu je potrebno še vse drugo, od glasbe, arhitekture, treba je začutiti okolje, prostor in to, kaj boš vanj postavil." Proces nastajanja takih objektov je dolg, razmišljaš na poteh, opazuješ okolje, potem pa pride prava ideja in s tem velika energija, ki te pripelje do uresničitve.
"Tu ne gre za postavljanje spomenikov, gre za iskreni pristop, da je treba napraviti nekaj, kar znaš najbolje v tistem trenutku. Vsako obdobje ima svoje vrednote, izkušnje, vrednote se menjajo, z leti postajaš vse bolj skromen in razumeš, kaj je bistvo življenja, da si zdrav in da te ima nekdo rad."
Marjan Pipenbaher predava na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, med mladimi, ki so vključeni v projektiranje novih mostov, je veliko njegovih diplomantov. "Ena ključnih nalog zrelega intelektualca, vseeno, zdravnika inženirja ali ekonomista, je, da ima okoli sebe ekipo in vse znanje, ki ga imaš, poskušaš prenašati na nadarjene mlade. In dejansko gre za sintezo mladostne zagnanosti in izkušenj."
In kako Marjan Pipenbaher ocenjuje današnjo družbo?
"Svet je vse bolj dekadenten, človek je popolnoma izgubil stik z naravo, družba se spreminja, postaja vse bolj potrošniška. Poglejte Woodstock ⎼ pred petdesetimi leti so mladi želeli nekaj spremeniti. Zdaj pa pred parlamentom zatikajo rdeče nageljne policistom, protesti zaradi protestov." Si bo potem, ko bo imel več časa, ogledal še enkrat vse objekte, ki jih je zasnoval? "Vsekakor vsak tak objekt pusti v tebi en pečat. Nekaj časa sem res ogromno potoval, celo toliko, da mi je zameril še moj pes, zdaj pa si nekih velikih potovanj ne želim več. Naj grem v Hongkong gledat ogromne stolpnice, v katerih ljudje živijo na dvesto metrih višine? Slovenija je prelepa."
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Marjan Pipenbaher, ustanovitelj inženirskega podjetja Ponting, je podpisan pod več kot 200 viaduktov in mostov, Črni Kal, Peračico, tisoč metrov dolg železniški most v Izraelu, viadukt v Alžiriji ... nastaja Pelješac.
Pred petnajstimi leti je bil zgrajen viadukt Črni Kal s številnimi inovativnimi rešitvami. Objekt še vedno poudarjajo kot primer dobre prakse in brezčasnosti."Še vedno sem zelo zadovoljen s tem objektom, arhitekturno in konstrukcijsko je inventiven in tisto, kar je najpomembnejše, je to, da viadukt nosi v sebi neko umirjenost, skladnost, proporce, ritem, kar je glavna agenda v dizajnu in arhitekturi."
Je tudi dobro zgrajen, gradila so ga slovenska podjetja, in kot pravi Pipenbaher, je škoda, da smo uničili slovensko gradbeno stroko in izgubili vse akumulirano znanje.
Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant mostu Pelješac, ki bo sodil med pet največjih in izvedbeno zahtevnih evropskih mostov: "Vrhunskost v inženirstvu je daleč premalo za take objekte, tu je potrebno še vse drugo, od glasbe, arhitekture, treba je začutiti okolje, prostor in to, kaj boš vanj postavil." Proces nastajanja takih objektov je dolg, razmišljaš na poteh, opazuješ okolje, potem pa pride prava ideja in s tem velika energija, ki te pripelje do uresničitve.
"Tu ne gre za postavljanje spomenikov, gre za iskreni pristop, da je treba napraviti nekaj, kar znaš najbolje v tistem trenutku. Vsako obdobje ima svoje vrednote, izkušnje, vrednote se menjajo, z leti postajaš vse bolj skromen in razumeš, kaj je bistvo življenja, da si zdrav in da te ima nekdo rad."
Marjan Pipenbaher predava na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, med mladimi, ki so vključeni v projektiranje novih mostov, je veliko njegovih diplomantov. "Ena ključnih nalog zrelega intelektualca, vseeno, zdravnika inženirja ali ekonomista, je, da ima okoli sebe ekipo in vse znanje, ki ga imaš, poskušaš prenašati na nadarjene mlade. In dejansko gre za sintezo mladostne zagnanosti in izkušenj."
In kako Marjan Pipenbaher ocenjuje današnjo družbo?
"Svet je vse bolj dekadenten, človek je popolnoma izgubil stik z naravo, družba se spreminja, postaja vse bolj potrošniška. Poglejte Woodstock ⎼ pred petdesetimi leti so mladi želeli nekaj spremeniti. Zdaj pa pred parlamentom zatikajo rdeče nageljne policistom, protesti zaradi protestov." Si bo potem, ko bo imel več časa, ogledal še enkrat vse objekte, ki jih je zasnoval? "Vsekakor vsak tak objekt pusti v tebi en pečat. Nekaj časa sem res ogromno potoval, celo toliko, da mi je zameril še moj pes, zdaj pa si nekih velikih potovanj ne želim več. Naj grem v Hongkong gledat ogromne stolpnice, v katerih ljudje živijo na dvesto metrih višine? Slovenija je prelepa."
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov