Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroški nevrolog David Neubauer se posveča zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje, je vegetarijanec, bil pa je otrok, ki je verjetno največkrat videl Labodje jezero
Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. "Pri otrocih, ki imajo zelo hude oblike možganske prizadetosti, se je konoplja izkazala kot eno zadnjih in zelo dobrih zdravljenj. Zadnjih, ker je bilo prej preizkušena cela vrsta standardnih farmacevtskih proizvodov, kjer praktično ni prišlo do nobenega izboljšanja. Pri teh otrocih se ni zmanjšalo samo število napadov, ampak se jim je izboljšala tudi kakovost življenja in kognitivne funkcije," pravi dr. David Neubauer in doda, da so starši začeli opažati očesni kontakt z otrokom, izboljšalo se je spanje, uredil se je apetit, izboljšala se je tudi motorika, kar je precej nenavadno za take oblike epilepsij.
Dr. David Neubauer pravi, da jih je presenetilo, da je bila po dopolnilnem zdravljenju s kanabidiolom kar petina otrok povsem brez napadov, približno polovica otrok pa je imela 50 odstotno zmanjšanje napadov. Pri stiku med bolnikom ali staršem in zdravnikom, je pomembno 100-odstotno zaupanje.
"Če bolnik ali starš v očeh vidi tvojo trdnost, da si postavil pravo diagnozo in izbral pravo zdravljenje in diagnostične postopke, ti bo popolnoma zaupal in bo zdravljenje šlo v pozitivno smer. Tudi v obratni smeri mora zdravnik biti do neke mere empatičen in zaupati staršem. Ko je oboje doseženo in zdravnik tudi sam pri sebi verjame, da je izbral najboljši način zdravljenja, je izhod navadno zelo pozitiven."
"Leta 1937 je prišla prepoved, ki je kanabis nenadoma uvrstila med najhujše droge, zaradi česar ni bil prepovedan samo za klinično uporabo, ampak tudi za kakršnekoli raziskave. To je povzročilo 80 let popolne ignorance kanabisa. V tem času, ko je vsa druga medicina strašno napredovala, ni nihče naredil nobene farmakokinetske študije, da bi vedeli, kakšno je primerno odmerjanje, kakšne koncentracije morajo biti v krvi." Opisuje, da so v Ontariu, kjer je veliko domorodskih Indijancev zasvojenih z opijati, naredili kampanjo, kjer jim namesto opiatov ponujajo kanabis.
"Ugotavljajo zelo močan upad smrti zaradi opiatov. Kanabis sicer ima svoje škodljive učinke, ni pa smrtno nevaren. Zaradi kanabisa ni umrl še nihče."
"Kot član mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna sem podpisnik sklepa, da je striktno upoštevanje uredbe o novi hrani, kamor sodijo CBD in druga prehranska dopolnila, za katera so kar naenkrat ugotovili, da je to nova hrana, kot na primer goji jagode in ginko, neumnost." David Neubauer ugotavlja, da se pediatrične klinike, odkar so se preselili na novo lokacijo drži smola.
"Takoj so se začele vrstiti različne afere, zlasti na področju pediatrične kardiologije. Ob takih in drugačnih perturbacijah so specialisti eden za drugim odšli in je stroka nenadoma ostala brez izurjenih specialistov in specialistk."
Na novi lokaciji se je izgubila tudi medsebojna komunikacija. "Zelo verjetno ni samo strokovnost botrovala tem hudim napakam, ampak zagotovo tudi komunikacija med ljudmi." Je tudi član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki obravnava tudi eksperimentalna zdravljenja. Glede tega, da v določenih primerih javnost zbira donacije za zdravljenje, meni, da se to dogaja predvsem takrat, ko stroka ni povsem prepričana, da je neko eksperimentalno ali redko zdravljenje lahko uspešno. Spregovoril je tudi, kakšno je njegovo stališče do evtanazije. "V težkih situacijah je evtanazija na mestu." Je vegetarijanec, vendar ne zaradi etičnih razlogov, ampak ker se ob uživanju vegetarijanske hrane dobro počuti. Tako oče kot mati Henrik in Jasna Neubauer sta bila baletnika.
"Videl sem, da je to kar naporno življenje, da ne govorim o tem, da sem bil verjetno otrok, ki je največkrat videl Labodje jezero in še kak drug balet."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Otroški nevrolog David Neubauer se posveča zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje, je vegetarijanec, bil pa je otrok, ki je verjetno največkrat videl Labodje jezero
Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. "Pri otrocih, ki imajo zelo hude oblike možganske prizadetosti, se je konoplja izkazala kot eno zadnjih in zelo dobrih zdravljenj. Zadnjih, ker je bilo prej preizkušena cela vrsta standardnih farmacevtskih proizvodov, kjer praktično ni prišlo do nobenega izboljšanja. Pri teh otrocih se ni zmanjšalo samo število napadov, ampak se jim je izboljšala tudi kakovost življenja in kognitivne funkcije," pravi dr. David Neubauer in doda, da so starši začeli opažati očesni kontakt z otrokom, izboljšalo se je spanje, uredil se je apetit, izboljšala se je tudi motorika, kar je precej nenavadno za take oblike epilepsij.
Dr. David Neubauer pravi, da jih je presenetilo, da je bila po dopolnilnem zdravljenju s kanabidiolom kar petina otrok povsem brez napadov, približno polovica otrok pa je imela 50 odstotno zmanjšanje napadov. Pri stiku med bolnikom ali staršem in zdravnikom, je pomembno 100-odstotno zaupanje.
"Če bolnik ali starš v očeh vidi tvojo trdnost, da si postavil pravo diagnozo in izbral pravo zdravljenje in diagnostične postopke, ti bo popolnoma zaupal in bo zdravljenje šlo v pozitivno smer. Tudi v obratni smeri mora zdravnik biti do neke mere empatičen in zaupati staršem. Ko je oboje doseženo in zdravnik tudi sam pri sebi verjame, da je izbral najboljši način zdravljenja, je izhod navadno zelo pozitiven."
"Leta 1937 je prišla prepoved, ki je kanabis nenadoma uvrstila med najhujše droge, zaradi česar ni bil prepovedan samo za klinično uporabo, ampak tudi za kakršnekoli raziskave. To je povzročilo 80 let popolne ignorance kanabisa. V tem času, ko je vsa druga medicina strašno napredovala, ni nihče naredil nobene farmakokinetske študije, da bi vedeli, kakšno je primerno odmerjanje, kakšne koncentracije morajo biti v krvi." Opisuje, da so v Ontariu, kjer je veliko domorodskih Indijancev zasvojenih z opijati, naredili kampanjo, kjer jim namesto opiatov ponujajo kanabis.
"Ugotavljajo zelo močan upad smrti zaradi opiatov. Kanabis sicer ima svoje škodljive učinke, ni pa smrtno nevaren. Zaradi kanabisa ni umrl še nihče."
"Kot član mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna sem podpisnik sklepa, da je striktno upoštevanje uredbe o novi hrani, kamor sodijo CBD in druga prehranska dopolnila, za katera so kar naenkrat ugotovili, da je to nova hrana, kot na primer goji jagode in ginko, neumnost." David Neubauer ugotavlja, da se pediatrične klinike, odkar so se preselili na novo lokacijo drži smola.
"Takoj so se začele vrstiti različne afere, zlasti na področju pediatrične kardiologije. Ob takih in drugačnih perturbacijah so specialisti eden za drugim odšli in je stroka nenadoma ostala brez izurjenih specialistov in specialistk."
Na novi lokaciji se je izgubila tudi medsebojna komunikacija. "Zelo verjetno ni samo strokovnost botrovala tem hudim napakam, ampak zagotovo tudi komunikacija med ljudmi." Je tudi član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki obravnava tudi eksperimentalna zdravljenja. Glede tega, da v določenih primerih javnost zbira donacije za zdravljenje, meni, da se to dogaja predvsem takrat, ko stroka ni povsem prepričana, da je neko eksperimentalno ali redko zdravljenje lahko uspešno. Spregovoril je tudi, kakšno je njegovo stališče do evtanazije. "V težkih situacijah je evtanazija na mestu." Je vegetarijanec, vendar ne zaradi etičnih razlogov, ampak ker se ob uživanju vegetarijanske hrane dobro počuti. Tako oče kot mati Henrik in Jasna Neubauer sta bila baletnika.
"Videl sem, da je to kar naporno življenje, da ne govorim o tem, da sem bil verjetno otrok, ki je največkrat videl Labodje jezero in še kak drug balet."
Dr. Tone Kregar je bil pred dnevi potrjen za nov mandat direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju. Zgodovino je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, raziskoval je v Bratislavi in doktoriral o Slovencih in Slovakih med avtonomijo in centralizmom. Postavil je nekaj odmevnih razstav, vseskozi je družbeno angažiran, veliko piše in javno razmišlja, pogosto brez dlake na jeziku. Širši javnosti je znan kot pevec in avtor besedil skupine Mi2, ki je na slovenski glasbeni sceni s prepoznavnim slogom prisotna že več kot 25 let. Pod štajerskim nebom v Celju se pogovarjamo o tragičnosti in farsah zgodovine, muzeju osamosvojitve in revolucije, kulturni politiki, uporništvu, (ne)varnih razmerjih harmonike in kitare. Čavunih. O velikih zgodbah malega človeka.
Andrej Blatnik, doktor komunikologije, univerzitetni profesor, pisatelj, urednik, kolumnist, ki je za Fakulteto za humanistične študije v Kopru zasnoval predmet Kreativno pisanje, za LUD Literatura je petnajst let vodil delavnico pisanja kratke zgodbe, objavil je petnajst knjig v Sloveniji in več kot trideset v tujini, njegove kratke zgodbe so uvrščene v prestižne mednarodne antologije, je vabljen gost svetovnih literarnih festivalov. O tem, zakaj je kratka zgodba bolj zanimiva kot roman, o ustvarjalnem paradoksu današnjega časa in položaju kulture v Sloveniji.
Čeprav je Nace Breitenberger zdaj že nekaj let upokojen, je še vedno zelo dejaven in še vedno predaja znanje mladim generacijam. Na idrijski osnovni šoli otroke priseljenih staršev uči slovenskega jezika, pa tudi otroci njega naučijo kakšno besedo iz svojega jezika. Predvsem pa so ga mladi naučili, da jih posluša, da jih poskuša razumeti in da jih skuša peljati na tisto pot, za katero misli, da je prava. Precejšen del svojega je namenil udejstvovanju v Zvezi prijateljev mladine in ima najdaljši staž svetovalca TOM telefona. Pravi da so pomembne prave besede, ne lepe, lepih je hitro dovolj in preveč. Za njim je veliko lepih planinskih tur, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija pred leti podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi. Kot vse bolj ugotavlja Nace Breitenberger, dolgoletni pedagog, prostovoljec, ki se že več kot 50 let ukvarja z mladimi, se mu bo njegova delovna doba iztekla z njegovim življenjem.
Nataša Pirc Musar je zdaj odvetnica. S strankami, ki jih zastopa, in s svojim mnenjem o dogajanju v družbi pogosto dviguje prah. Njena karierna pot je pestra: bila je novinarka, voditeljica, informacijska pooblaščenka, spoznala je delo v gospodarstvu in javni upravi. O človekovih pravicah, negativnih kampanjah, nujni uvedbi pravil na spletu, pa tudi o seznamu držav, težkem motorju, bowlingu in ruski glasbi - doktorica Nataša Pirc Musar v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Vprašanje kam bi zašla pot slovenskega, takrat še jugoslovanskega, alpskega smučanja, če ne bi bilo njega in njegovih uspehov. Utrl je smer na vrh svojim smučarskim vrstnikom in njihovim naslednikom, zedinil slovenski narod kot že dolgo prej nihče, s sotekmovalci spisal zelo pomembno poglavje zgodbe o težnjah po svoji lastni državi. In zaznamoval eno lepo obdobje, tudi obdobje Pokala Vitranc, ki ga spremljamo ta konec tedna. Bojan Križaj. Z njim se je srečal Aleš Smrekar.
Profesionalno in ustvarjalno življenje doktorice Jane Javornik je dinamično in se razteza na več kontinentih: Združeno kraljestvo, Islandija, Kanada, Japonska, Južna Azija. In čeprav se odlično znajde v različnih akademskih okoljih sveta, je bila po dobrem letu nedavno razrešena z mesta generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo - ker tako možnost dopušča zakon. Kot pravi, ji izkušnja vseeno ne bo pustila grenkega priokusa. V pogovoru Nataše Štefe z doktorico Jano Javornik o visokem šolstvu pri nas in po svetu, o postpandemični realnosti ter o enakosti med spoloma pa tudi o Sloveniji ob 30-letnici države.
Fotografinja Manca Juvan pravi, da je kultura področje, ki je lahko na vsakem koraku kontroverzna. Mednarodno priznana in večkrat nagrajena umetnica se je po večletnem skoraj nomadskem življenju vrnila med domača hribovja. Kako se je soočila z ustvarjanjem med epidemijo, zakaj moramo vedno znova naslavljati problematiko že priborjenih človekovih pravic, kakšno je danes družbeno odgovorno delovanje, zakaj ji kot fotografinji oprema ni na prvem mestu in kakšno vlogo v njenem življenju igrajo konji? Z njo se pogovarja Gašper Andrinek.
Ko so jo večkrat vprašali, ali bi bila pripravljena postati ministrica, je odgovorila z vprašanjem, ali želijo popraviti sistem ali samo listke na drevesu. Odgovor je bil, da listke. Toda čakalnih dob ni mogoče reševati brez izboljšanja sistema. Njenih pogojev, tudi tega, da se politika ne sme mešati v sistem, ni sprejel nihče. S predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doktorico Metodo Dodič Fikfak se bo Gorazd Rečnik pogovarjal tudi o eksperimentih na ljudeh, azbestu, Anhovem, formaldehidu, pa tudi o nujnosti fizičnega napora in mačehovskem odnosu do zgodovine.
Brita Krebs je slovenska humanitarka v afriški Gambiji. Zaradi različnih življenjskih prigod in nezgod je zaživela z več imeni. Brez pustnih mask je že bila Jelka, Brina in mama Minty, trenutno se Brita Krebs spet mudi v rodnem Zalogu pri Ljubljani. Z Damjanom Zorcem se pogovarjata o pričakovanih medsebojnih razlikah ter nepričakovanih podobnostih med Gambijo in Slovenijo.
Tanja Prušnik, arhitektka in priznana likovna umetnica, se je rodila na avstrijskem Koroškem, kjer je preživela otroštvo, končala slovensko gimnazijo, potem pa je šla študirat arhitekturo na Dunaj, kjer zdaj že več kot dvajset let živi in ustvarja. Od leta 2019 je tudi predsednica društva likovnih umetnic in umetnikov Avstrije. V prenovljeni dunajski palači Künstlerhaus, v domu umetnikov, jo je obiskala Tatjana Pirc.
Matea Benedetti, modna oblikovalka, kostumografka, ki z uporabo inovativnih materialov, kot recimo ananasovo in jabolčno usnje, svila iz lesa v modi odkriva nove dimenzije in opozarja na nujnost trajnostnega razmisleka. Epidemija je modo upočasnila, se bomo v prihodnje drugače obnašali? Matejina oblačila govorijo v imenu živali, saj ogrožene vrste, kot recimo papige, hobotnice, z unikatnimi digitalnimi potiski domujejo na njenih kreacijah. Za svojega oblikovanja in uporabe inovativnih materialov ter celovitega pristopa k modi je prejela mnogo nagrad doma in v tujini, njena obleka je bila predstavljena tudi na gala dogodku Red Carpet Green Dress pred Oskarji v Los Angelesu. Z nogometnim vratarjem Janom Oblakom pa je združila moči pri seriji izdelkov z ekološko in dobrodelno noto.
Nina Zagoričnik se je v Zagrebu v dvorani Lisinski pogovarjala s svetovno znanim pianistom - Ivom Pogorelićem.
Pozdravljeni, tokrat z druge strani Atlantika, iz Washingtona, ki tedne in mesece, sploh pa zadnje dni, vzbuja nenavadne, nasprotujoče si občutke. Po eni strani je ameriško glavno mesto izjemno umirjeno, prazno, a pod to površino vre. Jeza, zavračanje, tesnoba, strah pred ponovitvijo prizorov, ki so Ameriko pretresli 6. januarja, ko je množica podpornikov odhajajočega predsednika Donalda Trumpa vdrla v poslopje kongresa na Kapitolskem griču. V sredo je predstavniški doma ameriškega kongresa, tudi s simbolično republikansko podporo, Donalda Trumpa drugič ustavno obtožil. Predsednik, ki je ves čas poudarjal svojo izjemnost v ameriški zgodovini, je dejansko zasedel posebno mesto: še nikoli se ni noben ameriški predsednik z ustavno obtožbo soočil dvakrat. Kdo bi lahko bil ob takšni priložnosti primernejši sogovornik od soavtorja knjige o prvi ustavni obtožbi Trump na preizkušnji (Trump On Trial), ki je izšla lani jeseni, tik pred ameriškimi volitvami? Novinarski tandem Washington Posta Kevin Sullivan in Mary Jordan, zakonski par, ki je deloval tudi kot dopisniški tandem tega časopisa iz Londona, Tokia in Mexico Cityja in skupaj napisal nekaj knjig, leta 2003 pa sta prejela tudi Pulitzerjevo nagrado za mednarodno poročanje, sodi v krog mojih washingtonskih znancev. Zgolj v pojasnilo, če boste začutili nekoliko večjo bližino s sogovornikom od običajne, čeprav smo v prevodu ohranili vikalno obliko. Moje ime je Andrej Stopar, vesel sem, da se lahko na Valu 202 spet pojavim v vlogi voditelja pogovora, ki je sicer nastal tik pred glasovanjem v kongresu. To, kar je izrečeno v prihodnjiku, se je popolnoma potrdilo, kar ne kaže le na predvidljivost dogajanja, ampak tudi na sogovornikovo dobro poznavanje materije.
Nikoli ni hotel biti Žare lepotec, čeprav je bil v življenju pogosto prvi. Pred mesecem dni je dokazal, da lahko tudi večni alternativci in samohodci in posebneži doživijo častitljiva leta. Kot nezlomljivi novinar Ed Murray v istoimenskem filmu Georgea Clooneyja vam bo zaželel "Lahko noč in srečno!" 70-letnik bolj ali manj mračne pojave. Z njim se je pogovarjal Damjan Zorc.
Emil Tedeschi je pred skoraj tridesetimi leti ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 5.300 ljudi. Atlantic Grupa je lastnica legendarnih slovenskih blagovnih znamk; od Barcaffeja do Cockte. Tedeschi je slovenski javnosti postal znan ob združevanju košarkarskih klubov iz Ljubljane in Zagreba. Srčno verjame v Cedevito Olimpijo. Prepričan je, da lahko klub v Evropi poseže po najvišjih mestih. Zanj v športu in poslu ni nič nemogoče. Vedno najde nove izzive: "Vsak, ki misli, da je v svojem poslu dosegel vrh, mora zamenjati posel ali se upokojiti." Eden najbogatejših Hrvatov je velik ljubitelj glasbe, svoje prve honorarje in plačo je zapravil za plošče. Enkrat tedensko vodi radijsko oddajo, občasno nastopa kot DJ.
Gozdarski inženir, ki je večino svoje kariere preživel v Triglavskem narodnem parku, 4 leta je bil tudi direktor parka, po prepričanju in delovanju predvsem naravovarstvenik, planinec, podpredsednik Planinske zveze, postane na začetku leta 2018 direktor Kobariškega muzeja, enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. Na prvi pogled velik odmik od vsega kar je počel doslej, ampak v bistvu sploh ne – spet gre za varovanje in spet gre za dediščino. O prihodnosti Kobariškega muzeja, ki se v bistvu živi sam in je bil letos zaradi korona krize prvič v 30 letni zgodovini 50 dni v kosu zaprt, pa o njegovi sestrski fundaciji Pot miru, je tekla beseda. Seveda ni šlo brez Triglavskega narodnega parka, vizija po kateri se edini slovenski narodni park še vedno ravna, je prav delo Martina Šolarja. S tem je povezana tudi njegova teza, da je varovanje narave in zavarovanih območij zrel dogovor družbe, ki ima svojo ceno. Kakšna je ta cena in zakaj varovanje narave pri nas nima ambasadorja v izvršni veji oblasti? Martina Šolarja je gostil Aleš Smrekar.
Jakob J. Kenda je doktoriral iz fantazijske književnosti, ki mu je, kot pravi, v osnovni šoli pri zatikanju z branjem odprla pot v svet literature. Zanimanje za tovrstni žanr ga je pripeljejo tudi do knjig o mladem čarovniku Harryju Potterju, pod katere se je podpisal kot prevajalec. Ob tem pa ga mnogi poznajo tudi kot prvega Slovenca, ki je prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot. O tem je napisal roman, ki ni le dobro bran in uspešen, ampak tudi nagrajen za najboljše samozaložniško prozno delo, najboljši potopisni roman in najboljši literarni prvenec. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, o ustoličenju katere je razmišljal že ob poti skozi 14 ameriških zveznih držav kot o poti našega združevanja.
Pred desetimi leti se je v Splošni bolnišnici Jesenice zaposlil kot specialist internist, po štirih letih je postal direktor, izvedel reorganizacijo, izboljšal poslovanje in odnose v kolektivu. Ko je avgusta 2019 postal generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra, je vedel, da ne bo lahko, zagotovo pa ni niti slutil, kaj ga čaka. Dr. Janez Poklukar, ki je vajen delati ob nedeljah, je bil nedeljski gost Vala 202.
Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme. V osemdesetih so oblastniki v njihovi uniformiranosti iskali fašizem, potem so jih častili skorajda kot disidente in osvoboditelje, danes pa se zdi, da jih Trump in njega evropski avtokratski oboževalci, vključivši lokalne, nemara celo posnemajo. Jani Novak pa si, tako kot njegov Laibach, še vedno misli svoje. Z njim se pogovarja Miha Šalehar.
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Neveljaven email naslov