Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Gabrijela Simetinger: "Bistvo spolnosti je užitek"

22.05.2022


Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja

Gabrijela Simetinger je  ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. Na področju spolne medicine se je šolala v Oxfordu, naredila specialistični izpit iz spolne medicine, leta 2015 je doktorirala, predava na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, je asistentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena je kot ginekologinja in porodničarka v novomeški splošni bolnišnici, dela v seksološki ambulanti … Hkrati z medicino je uspešno zaključila tudi študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.

"Spoznala sem, da mi študij na medicinski fakulteti ne daje dovolj znanja za delo z ljudmi, zato sem se v četrtem letniku vzporedno vpisala na socialno delo in z znanjem, ki sem ga pridobila na tej fakulteti, sem bila zelo zadovoljna."

Pogovarjajmo se o spolnosti,  pravicah, splavu, tabletki ...

Ženske imamo v Sloveniji prost dostop do ginekologa na primarni ravni, to pravico sicer imamo, je pa ne morejo uresničiti vse ženske. Dr. Simetinger razlaga, da so normativi še vedno isti kot pred leti in da na primarni ravni dela približno toliko ginekologov kot v preteklosti.

"Ženske so vedno bolj ozaveščene, na preventivne preglede jih kličejo tudi v okviru programa Zora, za mlade pa ni dovolj prostora. Mislim, da bi morali povečati število teh mest na primarni ravni in bi se verjetno našli tudi ginekologi. To je sistemski problem, da ni dovolj ginekologov, pa je izgovor."

Naše reproduktivne in seksualne pravice so nedvomno civilizacijski dosežek, bitka zanje ni nikoli končana, marsikaj bo treba še izbojevati in uresničiti, tudi vse že doseženo je treba še vedno in nenehno braniti. Gabrijelo Simetinger poskusi konzervativcev, da bi te pravice, kot je pravica do splava in še številne druge, omejevali in celo ukinjali, zelo žalostijo. "Tisti, ki smo drugače misleči, bomo morali o tem več govoriti, razlagati, saj se vse bolj vrivajo razmišljanja, kako ženske, ki prekinejo nosečnost na lastno željo, pozneje trpijo. To sploh ni res," razlaga dr. Simetinger.

"Če nosečnost ni zaželena, si vsaka ženska, ko konča postopek, kvečjemu oddahne."

Večjo pozornost bi morali posvečati tudi pogovorom o kontracepciji, saj o njej še vedno kroži veliko napačnih informacij,  v zadnjem času o njenih domnevnih stranskih učinkih in posledicah predavajo nekompetentni ljudje, ki o kontracepciji širijo laži. "Stroka bi morala poskrbeti, da se to ne bi dogajalo," je prepričana Gabrijela Simetinger. "V družbi se vse bolj uveljavlja nova religija, da je vse naravno boljše, a statistika kaže, da imamo po zaslugi naravnih metod kontracepcije v Sloveniji največ neželenih nosečnosti in tudi največ prekinitev nosečnosti." Mladi imajo zadržke do hormonskih tabletk, ki so sicer dobro raziskane in varne, a jim pripisujejo vse mogoče, da zmanjšujejo spolno željo, povzročajo slabo počutje, žalost, depresijo ...

"Ne vprašajo pa se, kaj se dogaja v njihovem razmerju. Na začetku, ko si zaljubljen, je vse v redu, ko nastopijo v odnosih težave, je pa za vse kriva kontracepcijska tabletka."

Ginekologi in ugovor vesti. Kako gre to dvoje skupaj? Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji  nekaj več kot 170 zdravnikov, ki imajo vpisan ugovor vesti,  med njimi je približno deset specialistov ginekologije in porodništva z ugovorom vesti, ki ne želijo opravljati splava.

"Večina ginekologov nas prav gotovo ni navdušenih nad tem, da obstaja možnost ugovora vesti, je pa na srečo v Sloveniji urejeno tako, da to ne gre na škodo pacientk."

Bistven je užitek, če uživamo, se zgodi tudi orgazem

Menda obstaja 275 razlogov, zaradi katerih vstopamo v spolnost. V knjigi, v kateri so ti razlogi opisani, so razdeljeni na tri glavne skupine (biološki, materialni in čustveni). Dr. Simetinger pravi, da za seks nismo nikoli prestari. Zakaj to posebej poudarja? "Ker vsi verjamemo v koitalni imperativ. Vaginalni seks ni edini pravi seks, obstaja več vrst seksa in uživamo lahko na različne načine."

Razvijamo nanomateriale, pošiljamo rakete na Mars, spolnost je pa še vedno tabu. Zakaj?

"Zato, ker se že v otroštvu nismo naučili pogovarjati o tem, kaj početi s svojim telesom. Spolna vzgoja temelji na telesni in spolni identiteti. ... Znati bi morali ozavestiti svoje spolne želje in jih povedati na glas. Zato je tako pomembna primerna spolna vzgoja. Nič ni narobe z mojo spolno identiteto, če je malo drugačna od večine."

Nizozemci, ki imajo celovito spolno vzgojo, so s tem dosegli, da mladi začenjajo s spolnimi odnosi pozneje. "Mlade je treba naučiti, da te potrebe lahko zadovoljijo tudi na druge načine, ne le s spolnimi odnosi." Stereotipi, molk in tabuji povzročijo veliko težav in škode. Ljudje na primer verjamejo, da mora moški pri vsakem spolnem odnosu doseči orgazem in ejakulirati. "To ne drži," poudarja dr. Simetinger, ki med pojasnjevanjem, kakšno škodo povzročajo tabuji, omeni, da bi se morali več  pogovarjati o vsem, tudi o spolnosti invalidov.

"Seksualna terapevtka, ki je invalidka, je povedala, da sta z možem v hotelu najela sobo in dobila ločeni postelji. Ker je invalidna, jo ljudje gledajo kot nespolno bitje."

Pravico do orgazma so si ženske priborile s seksualno revolucijo. "Zdaj se orgazem pričakuje na vsakem koraku, kar pa ni bistvo spolnosti. Bistvo je užitek. Če uživamo, se zgodi tudi orgazem."

Zakaj toliko zaigranih orgazmov? "Nek profesor je na izobraževanju povedal, da ženske zaigrajo orgazem, ker moški zaigrajo predigro. Oseba svojemu partnerju ne pove, kaj ji je všeč, morda celo sama ne ve, kaj si želi, če ne pozna svojega telesa. On se trudi, zato ga je treba nagraditi z lažnim orgazmom. Zakaj to naredi, pa je vprašanje njunega odnosa," pojasnjuje sogovornica, ki dodaja še, da je masturbiranje čisti užitek, saj je namenjeno samo užitku.

"Morda je bilo samozadovoljevanje v zgodovini prepovedano prav zaradi tega. Zdaj pa se vedno več govori o užitku. Bistvo spolnosti je užitek, ne orgazem. Orgazem je končna zadovoljitev, če ga ni, ni nič narobe z nami, to ni katastrofa."

Klitopismenost se imenuje tisti del spolnega opismenjevanja, s katerim spoznavamo klitoris. Poznamo le vrh te gore, saj je njegov največji del očem skrit. "V medicini dobro poznamo klitoris, ne držijo tiste trditve v medijih, da ga je pred leti odkrila neka sociologinja. Klitoris je organ za užitek, z njim se posebej ne ukvarjamo, ker nima patologije, ki bi povzročala probleme. Če bi klitoris razgrnili, pa bi bila njegova velikost podobna velikosti moškega spolnega uda." Tudi pri nas je vsak dan večja in bogatejša ponudba estetske ginekologije in genitalne kirurgije. Nagovarjajo tiste, ki z videzom spolovil niso zadovoljne.

"Tega ne podpiram, tudi evropsko in svetovno združenje za spolno medicino tega ne odobravata, saj ne drži, kar pravijo, da se po posegih spolnost izboljša. To je zgolj propaganda zaradi boljše prodaje."

Današnja družbena konstrukcija spolnosti je zelo falocentrično usmerjena, vse je osredotočeno na moški spolni ud, ki mora vedno in povsod brezhibno funkcionirati, ženske pa morajo doživljati pri tem orgazme: "Moški so s tem trenutno še bolj obremenjeni kot ženske. Ni pravih informacij, včasih veliko narediš že s tem, ko jim poveš, da ni nič narobe, če ne gre vse po načrtih."

Naše znanje o spolnih identitetah, transspolnih osebah je pomanjkljivo. Kako pogosto se s tem v svoji ordinaciji sreča slovenski ginekolog, ali zna pomagati, usmeriti, odgovoriti na vprašanja?  "Se ne zgodi pogosto, je pa odvisno tudi od tega, o katerih spolnih identitetah govorimo.  Vsi ginekologi niso usposobljeni za delo s to populacijo. Se bo pa marsikaj dalo rešiti s primernim izobraževanjem ginekologov, da bodo te osebe lahko dobile obravnavo, če jo bodo iskale. Večina je ne išče, to je večji problem," pravi dr. Simetinger.

Koža je največji spolni organ. S pravimi dotiki lahko celo brazgotine spremenimo v erogene cone.

"Kožo lahko naučimo, da prej neprijetni dotik postane prijeten. To lahko dosežemo z vajo, delom in raziskovanjem."

Potrebujemo primerno spolno vzgojo

Menda Slovenci nimamo slabega spolnega življenja … "Ja, tako mislim. Malo preveč smo obremenjeni s tem, tako kot smo obremenjeni z vsem živim. Zdi se mi, da smo zelo obremenjen narod. Radi se primerjamo z večjimi, to je naš glavni problem. O spolnosti dobivamo napačne informacije, kar pa je težava vsega sveta."

Zdravljenja spolnih motenj se dr. Gabrijela Simetinger loteva tudi s kognitivno vedenjsko metodo, ki je v okviru psihoseksualne terapije najbolj priznana in zelo uspešna. Po tej metodi spreminjajo vedenje  s spreminjanjem vzorcev mišljenja. Dr. Simetinger pa lahko kot ginekologinja pristopa tudi obratno. Blokade, ki jih ima ženska, išče s pregledom spolovila in s tem, da jo postavi pred ogledalo.

"Ko se mora pogledati  v ogledalo, opazujem, ali to zmore, ji je težko, katera čustva se ji zbujajo ob pogledu na lastno spolovilo, kasneje pa blokade ugotavljam še z dotikom … Z določenimi prijemi in vajami začnemo blokade odpravljati. Ženska s spremenjenim vedenjem sprejme svoje spolovilo, s tem se spremeni njen odnos do spolnosti. To je zelo preprosta razlaga kognitivne vedenjske metode."

Najhujša ženska spolna motnja je vaginizem. "Zaradi krča mišic medeničnega dna je ženski onemogočena penetracija, tudi ginekološki pregled ni mogoč. Poudariti je še treba, da si ta ženska želi spolni odnos in da ima katastrofičen strah pred penetracijo in bolečino. Tega sploh ni malo. Že leta predavam o vaginizmu, ker želim to motnjo detabuizirati, da se ženske ne bi počutile stigmatizirane in osamljene."

V medeničnem dnu se kopičijo vsi naši življenjski strahovi, kar nam lahko povzroči hudo in bolečo težavo. Dr. Simetinger pojasni, da ti strahovi zakrčijo mišice medeničnega dna, zaradi česar pride do bolečine pri spolnih odnosih. "Tiste, ki imajo take težave, se ne zmorejo spontano sprostiti, naučimo jih ozavestiti in nadzirati medenično dno."

Nedeljska gostja Vala 202 dr. Gabrijela Simetinger je še povedala, da bi moral v vsaki spolni terapiji sodelovati tudi partner, razen takrat, ko se ženska odloči, da bi rada sama spoznala svoje telo. Če pa želita razrešiti motnjo, je psihoseksualna terapija uspešnejša, če sodelujeta oba. Ali bi na tem področju potrebovali več strokovnjakov in svetovalcev?

"Potrebovali bi predvsem primerno spolno vzgojo, s katero človek že v otroštvu dobi pravilne informacije, potem bi dolgoročno potrebovali manj svetovalcev."

Dr. Gabrijela Simetinger je članica evropskih in mednarodnih organizacij na področju spolne medicine in seksologije, članica izobraževalnega odbora evropskega združenja za spolno medicino (ESSM) in supervizorka kandidatov za evropski izpit iz spolne medicine. Da so jo v evropskih okvirih prepoznali kot strokovnjakinjo na tem področju, je velik uspeh, saj je poleg nje v dvajsetčlanski skupini izobraževalnega odbora ESSM le še en ginekolog, ostali so urologi, psihologi, endokrinologi, zadolženi pa so za izobraževanje strokovne in laične javnosti. Na mednarodnih kongresih dr. Gabrijela Simetinger predava in vodi delavnice, dejavna je v slovenski sekciji za spolno medicino, je tudi predsednica Slovenskega seksološkega društva: »To društvo je interdisciplinarno, ne ukvarjamo se le s seksologijo, ampak tudi s študijami spolov. Član društva je lahko tisti, ki aktivno deluje na tem področju, raziskuje, zdravi, svetuje po pravilih znanosti. Smo bolj speče društvo, ker smo vsi zelo zaposleni, morali bi se pogosteje odzivati na izjave in dogajanja, verjamem, da se bo v prihodnosti v zvezi s tem kaj spremenilo …«

Sem feministka in vedno bom

Lansko leto je dr. Simetinger  prejela pomembno in prestižno feministično nagrado Women on Women. Ob tem je dejala, da danes, če glasno poveš, da si feministka, to v določenih okoljih deluje kot psovka.

"Jaz sem feministka in vedno bom!"

Povedala je še, da je feministka še najbolje sprejeta znotraj proletariata: "Ne meščanstvo, proletarke so bile vedno najbolj napredne. One so zahtevale kontracepcijo, one so zahtevale pravico do splava. Današnje elite feministke obravnavajo kot nekaj manjvrednega. Tako občutim na lastni koži." Dr. Gabrijela Simetinger, ki je doma iz Črne na Koroškem, nam je še zaupala, da ima zelo močno  razvito koroško identiteto, povsod govori v svojem narečju, v duši ima koroško narodno pesem. Krajevne navezanosti pa ne čuti.

"Tudi Ljubljana je zame premajhna, najraje imam večmilijonska umazana mesta, kjer lahko srečaš zanimive ljudi. To mi je pomembneje kot zelena narava, kar je verjetno tudi moja posebnost oziroma drugačnost od večine Slovencev."


Nedeljski gost

875 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. Gabrijela Simetinger: "Bistvo spolnosti je užitek"

22.05.2022


Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja

Gabrijela Simetinger je  ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. Na področju spolne medicine se je šolala v Oxfordu, naredila specialistični izpit iz spolne medicine, leta 2015 je doktorirala, predava na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, je asistentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena je kot ginekologinja in porodničarka v novomeški splošni bolnišnici, dela v seksološki ambulanti … Hkrati z medicino je uspešno zaključila tudi študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.

"Spoznala sem, da mi študij na medicinski fakulteti ne daje dovolj znanja za delo z ljudmi, zato sem se v četrtem letniku vzporedno vpisala na socialno delo in z znanjem, ki sem ga pridobila na tej fakulteti, sem bila zelo zadovoljna."

Pogovarjajmo se o spolnosti,  pravicah, splavu, tabletki ...

Ženske imamo v Sloveniji prost dostop do ginekologa na primarni ravni, to pravico sicer imamo, je pa ne morejo uresničiti vse ženske. Dr. Simetinger razlaga, da so normativi še vedno isti kot pred leti in da na primarni ravni dela približno toliko ginekologov kot v preteklosti.

"Ženske so vedno bolj ozaveščene, na preventivne preglede jih kličejo tudi v okviru programa Zora, za mlade pa ni dovolj prostora. Mislim, da bi morali povečati število teh mest na primarni ravni in bi se verjetno našli tudi ginekologi. To je sistemski problem, da ni dovolj ginekologov, pa je izgovor."

Naše reproduktivne in seksualne pravice so nedvomno civilizacijski dosežek, bitka zanje ni nikoli končana, marsikaj bo treba še izbojevati in uresničiti, tudi vse že doseženo je treba še vedno in nenehno braniti. Gabrijelo Simetinger poskusi konzervativcev, da bi te pravice, kot je pravica do splava in še številne druge, omejevali in celo ukinjali, zelo žalostijo. "Tisti, ki smo drugače misleči, bomo morali o tem več govoriti, razlagati, saj se vse bolj vrivajo razmišljanja, kako ženske, ki prekinejo nosečnost na lastno željo, pozneje trpijo. To sploh ni res," razlaga dr. Simetinger.

"Če nosečnost ni zaželena, si vsaka ženska, ko konča postopek, kvečjemu oddahne."

Večjo pozornost bi morali posvečati tudi pogovorom o kontracepciji, saj o njej še vedno kroži veliko napačnih informacij,  v zadnjem času o njenih domnevnih stranskih učinkih in posledicah predavajo nekompetentni ljudje, ki o kontracepciji širijo laži. "Stroka bi morala poskrbeti, da se to ne bi dogajalo," je prepričana Gabrijela Simetinger. "V družbi se vse bolj uveljavlja nova religija, da je vse naravno boljše, a statistika kaže, da imamo po zaslugi naravnih metod kontracepcije v Sloveniji največ neželenih nosečnosti in tudi največ prekinitev nosečnosti." Mladi imajo zadržke do hormonskih tabletk, ki so sicer dobro raziskane in varne, a jim pripisujejo vse mogoče, da zmanjšujejo spolno željo, povzročajo slabo počutje, žalost, depresijo ...

"Ne vprašajo pa se, kaj se dogaja v njihovem razmerju. Na začetku, ko si zaljubljen, je vse v redu, ko nastopijo v odnosih težave, je pa za vse kriva kontracepcijska tabletka."

Ginekologi in ugovor vesti. Kako gre to dvoje skupaj? Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji  nekaj več kot 170 zdravnikov, ki imajo vpisan ugovor vesti,  med njimi je približno deset specialistov ginekologije in porodništva z ugovorom vesti, ki ne želijo opravljati splava.

"Večina ginekologov nas prav gotovo ni navdušenih nad tem, da obstaja možnost ugovora vesti, je pa na srečo v Sloveniji urejeno tako, da to ne gre na škodo pacientk."

Bistven je užitek, če uživamo, se zgodi tudi orgazem

Menda obstaja 275 razlogov, zaradi katerih vstopamo v spolnost. V knjigi, v kateri so ti razlogi opisani, so razdeljeni na tri glavne skupine (biološki, materialni in čustveni). Dr. Simetinger pravi, da za seks nismo nikoli prestari. Zakaj to posebej poudarja? "Ker vsi verjamemo v koitalni imperativ. Vaginalni seks ni edini pravi seks, obstaja več vrst seksa in uživamo lahko na različne načine."

Razvijamo nanomateriale, pošiljamo rakete na Mars, spolnost je pa še vedno tabu. Zakaj?

"Zato, ker se že v otroštvu nismo naučili pogovarjati o tem, kaj početi s svojim telesom. Spolna vzgoja temelji na telesni in spolni identiteti. ... Znati bi morali ozavestiti svoje spolne želje in jih povedati na glas. Zato je tako pomembna primerna spolna vzgoja. Nič ni narobe z mojo spolno identiteto, če je malo drugačna od večine."

Nizozemci, ki imajo celovito spolno vzgojo, so s tem dosegli, da mladi začenjajo s spolnimi odnosi pozneje. "Mlade je treba naučiti, da te potrebe lahko zadovoljijo tudi na druge načine, ne le s spolnimi odnosi." Stereotipi, molk in tabuji povzročijo veliko težav in škode. Ljudje na primer verjamejo, da mora moški pri vsakem spolnem odnosu doseči orgazem in ejakulirati. "To ne drži," poudarja dr. Simetinger, ki med pojasnjevanjem, kakšno škodo povzročajo tabuji, omeni, da bi se morali več  pogovarjati o vsem, tudi o spolnosti invalidov.

"Seksualna terapevtka, ki je invalidka, je povedala, da sta z možem v hotelu najela sobo in dobila ločeni postelji. Ker je invalidna, jo ljudje gledajo kot nespolno bitje."

Pravico do orgazma so si ženske priborile s seksualno revolucijo. "Zdaj se orgazem pričakuje na vsakem koraku, kar pa ni bistvo spolnosti. Bistvo je užitek. Če uživamo, se zgodi tudi orgazem."

Zakaj toliko zaigranih orgazmov? "Nek profesor je na izobraževanju povedal, da ženske zaigrajo orgazem, ker moški zaigrajo predigro. Oseba svojemu partnerju ne pove, kaj ji je všeč, morda celo sama ne ve, kaj si želi, če ne pozna svojega telesa. On se trudi, zato ga je treba nagraditi z lažnim orgazmom. Zakaj to naredi, pa je vprašanje njunega odnosa," pojasnjuje sogovornica, ki dodaja še, da je masturbiranje čisti užitek, saj je namenjeno samo užitku.

"Morda je bilo samozadovoljevanje v zgodovini prepovedano prav zaradi tega. Zdaj pa se vedno več govori o užitku. Bistvo spolnosti je užitek, ne orgazem. Orgazem je končna zadovoljitev, če ga ni, ni nič narobe z nami, to ni katastrofa."

Klitopismenost se imenuje tisti del spolnega opismenjevanja, s katerim spoznavamo klitoris. Poznamo le vrh te gore, saj je njegov največji del očem skrit. "V medicini dobro poznamo klitoris, ne držijo tiste trditve v medijih, da ga je pred leti odkrila neka sociologinja. Klitoris je organ za užitek, z njim se posebej ne ukvarjamo, ker nima patologije, ki bi povzročala probleme. Če bi klitoris razgrnili, pa bi bila njegova velikost podobna velikosti moškega spolnega uda." Tudi pri nas je vsak dan večja in bogatejša ponudba estetske ginekologije in genitalne kirurgije. Nagovarjajo tiste, ki z videzom spolovil niso zadovoljne.

"Tega ne podpiram, tudi evropsko in svetovno združenje za spolno medicino tega ne odobravata, saj ne drži, kar pravijo, da se po posegih spolnost izboljša. To je zgolj propaganda zaradi boljše prodaje."

Današnja družbena konstrukcija spolnosti je zelo falocentrično usmerjena, vse je osredotočeno na moški spolni ud, ki mora vedno in povsod brezhibno funkcionirati, ženske pa morajo doživljati pri tem orgazme: "Moški so s tem trenutno še bolj obremenjeni kot ženske. Ni pravih informacij, včasih veliko narediš že s tem, ko jim poveš, da ni nič narobe, če ne gre vse po načrtih."

Naše znanje o spolnih identitetah, transspolnih osebah je pomanjkljivo. Kako pogosto se s tem v svoji ordinaciji sreča slovenski ginekolog, ali zna pomagati, usmeriti, odgovoriti na vprašanja?  "Se ne zgodi pogosto, je pa odvisno tudi od tega, o katerih spolnih identitetah govorimo.  Vsi ginekologi niso usposobljeni za delo s to populacijo. Se bo pa marsikaj dalo rešiti s primernim izobraževanjem ginekologov, da bodo te osebe lahko dobile obravnavo, če jo bodo iskale. Večina je ne išče, to je večji problem," pravi dr. Simetinger.

Koža je največji spolni organ. S pravimi dotiki lahko celo brazgotine spremenimo v erogene cone.

"Kožo lahko naučimo, da prej neprijetni dotik postane prijeten. To lahko dosežemo z vajo, delom in raziskovanjem."

Potrebujemo primerno spolno vzgojo

Menda Slovenci nimamo slabega spolnega življenja … "Ja, tako mislim. Malo preveč smo obremenjeni s tem, tako kot smo obremenjeni z vsem živim. Zdi se mi, da smo zelo obremenjen narod. Radi se primerjamo z večjimi, to je naš glavni problem. O spolnosti dobivamo napačne informacije, kar pa je težava vsega sveta."

Zdravljenja spolnih motenj se dr. Gabrijela Simetinger loteva tudi s kognitivno vedenjsko metodo, ki je v okviru psihoseksualne terapije najbolj priznana in zelo uspešna. Po tej metodi spreminjajo vedenje  s spreminjanjem vzorcev mišljenja. Dr. Simetinger pa lahko kot ginekologinja pristopa tudi obratno. Blokade, ki jih ima ženska, išče s pregledom spolovila in s tem, da jo postavi pred ogledalo.

"Ko se mora pogledati  v ogledalo, opazujem, ali to zmore, ji je težko, katera čustva se ji zbujajo ob pogledu na lastno spolovilo, kasneje pa blokade ugotavljam še z dotikom … Z določenimi prijemi in vajami začnemo blokade odpravljati. Ženska s spremenjenim vedenjem sprejme svoje spolovilo, s tem se spremeni njen odnos do spolnosti. To je zelo preprosta razlaga kognitivne vedenjske metode."

Najhujša ženska spolna motnja je vaginizem. "Zaradi krča mišic medeničnega dna je ženski onemogočena penetracija, tudi ginekološki pregled ni mogoč. Poudariti je še treba, da si ta ženska želi spolni odnos in da ima katastrofičen strah pred penetracijo in bolečino. Tega sploh ni malo. Že leta predavam o vaginizmu, ker želim to motnjo detabuizirati, da se ženske ne bi počutile stigmatizirane in osamljene."

V medeničnem dnu se kopičijo vsi naši življenjski strahovi, kar nam lahko povzroči hudo in bolečo težavo. Dr. Simetinger pojasni, da ti strahovi zakrčijo mišice medeničnega dna, zaradi česar pride do bolečine pri spolnih odnosih. "Tiste, ki imajo take težave, se ne zmorejo spontano sprostiti, naučimo jih ozavestiti in nadzirati medenično dno."

Nedeljska gostja Vala 202 dr. Gabrijela Simetinger je še povedala, da bi moral v vsaki spolni terapiji sodelovati tudi partner, razen takrat, ko se ženska odloči, da bi rada sama spoznala svoje telo. Če pa želita razrešiti motnjo, je psihoseksualna terapija uspešnejša, če sodelujeta oba. Ali bi na tem področju potrebovali več strokovnjakov in svetovalcev?

"Potrebovali bi predvsem primerno spolno vzgojo, s katero človek že v otroštvu dobi pravilne informacije, potem bi dolgoročno potrebovali manj svetovalcev."

Dr. Gabrijela Simetinger je članica evropskih in mednarodnih organizacij na področju spolne medicine in seksologije, članica izobraževalnega odbora evropskega združenja za spolno medicino (ESSM) in supervizorka kandidatov za evropski izpit iz spolne medicine. Da so jo v evropskih okvirih prepoznali kot strokovnjakinjo na tem področju, je velik uspeh, saj je poleg nje v dvajsetčlanski skupini izobraževalnega odbora ESSM le še en ginekolog, ostali so urologi, psihologi, endokrinologi, zadolženi pa so za izobraževanje strokovne in laične javnosti. Na mednarodnih kongresih dr. Gabrijela Simetinger predava in vodi delavnice, dejavna je v slovenski sekciji za spolno medicino, je tudi predsednica Slovenskega seksološkega društva: »To društvo je interdisciplinarno, ne ukvarjamo se le s seksologijo, ampak tudi s študijami spolov. Član društva je lahko tisti, ki aktivno deluje na tem področju, raziskuje, zdravi, svetuje po pravilih znanosti. Smo bolj speče društvo, ker smo vsi zelo zaposleni, morali bi se pogosteje odzivati na izjave in dogajanja, verjamem, da se bo v prihodnosti v zvezi s tem kaj spremenilo …«

Sem feministka in vedno bom

Lansko leto je dr. Simetinger  prejela pomembno in prestižno feministično nagrado Women on Women. Ob tem je dejala, da danes, če glasno poveš, da si feministka, to v določenih okoljih deluje kot psovka.

"Jaz sem feministka in vedno bom!"

Povedala je še, da je feministka še najbolje sprejeta znotraj proletariata: "Ne meščanstvo, proletarke so bile vedno najbolj napredne. One so zahtevale kontracepcijo, one so zahtevale pravico do splava. Današnje elite feministke obravnavajo kot nekaj manjvrednega. Tako občutim na lastni koži." Dr. Gabrijela Simetinger, ki je doma iz Črne na Koroškem, nam je še zaupala, da ima zelo močno  razvito koroško identiteto, povsod govori v svojem narečju, v duši ima koroško narodno pesem. Krajevne navezanosti pa ne čuti.

"Tudi Ljubljana je zame premajhna, najraje imam večmilijonska umazana mesta, kjer lahko srečaš zanimive ljudi. To mi je pomembneje kot zelena narava, kar je verjetno tudi moja posebnost oziroma drugačnost od večine Slovencev."


18.10.2015

Prof. dr. Dragan Petrovec

Solidno poučeni vedo, da je penologija veda o kazenskih sankcijah, hčer kriminologije in vnučka prava. Z vsemi je povezan dr. Dragan Petrovec, ki za razliko od mnogih naših intelektualcev noče lagodno držati jezika za zobmi, ampak vse sproti pojavljajoče se nepravilnosti v slovenski družbi neprizanesljivo in na mah ošvrkne s kritičnim osebnim pogledom..


11.10.2015

Alen Steržaj

Alen Steržaj je basist in kreativni vodja skupine Big Foot Mama, prvih slovenskih rokerjev, ki jim je uspelo razprodati Stožice. Je tudi glasbeni novinar, zelo dober poznavalec scene ter velik navdušenec nad potovanji. Predvsem v neznano, kjer najraje odkriva zgodbe malega človeka.


04.10.2015

Gregor Preac

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.09.2015

Nedeljski gost: Blaž Peršin

Odtise Blaža Peršina, direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki jih pušča v slovenskem kulturnem prostoru, težko spregledamo. Čeprav je pravnik, je z inovativnimi praksami spremenil podobo nekaterih kulturnih ustanov. Prepričan je, da so bili v obdobju, ko še ni bilo interneta in Facebooka, pogovori tista komunikacija, ki je izpostavljala človeka in mu dajala odgovore na vprašanja: zakaj in kako živi v nekem okolju. Se je zato zapisal umetnosti, ker je bil njihov dom vedno odprt za umetnike, ki so obiskovali očeta slikarja, igralce?


20.09.2015

Brane Gruban

Brane Gruban nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetji vodile ženske. Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.


13.09.2015

ROLF DIETER HEUER

Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.


06.09.2015

Rudi Tavčar

Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.


30.08.2015

Vojko Volk

Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.


01.08.2015

Meta Krese in Arne Hodalič

Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …


26.07.2015

Primož Premzl

Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.


21.07.2015

Rok Kofol

Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.


19.07.2015

Popotnik Rok Kofol

Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.


10.07.2015

Marcel Štefančič

Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.


05.07.2015

Ana Vovk Korže

Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...


28.06.2015

Vlatko Stefanovski

V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


21.06.2015

Dimitar Anakiev

Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.


14.06.2015

Dr. Matjaž Lunaček

Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.


07.06.2015

Dr. Matjaž Ličer

Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.


31.05.2015

Tina Maze

Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.


Stran 23 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov