Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF
Dr. Boris Matija Peterlin se je rodil v Ljubljani. Po selitvi očeta - fizika dr. Antona Peterlina in družine v Nemčijo, nato pa še v Združene države Amerike, se je posvetil študiju medicine: najprej na univerzi Duke in nato še na Harvardu.
Zdaj je dr. Peterlin redni profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF v San Franciscu.
Njegovi največji znanstveni prispevki so s področja boja proti AIDS-u, ki je pripomoglo k boljšemu razumevanju sestave in delovanja virusa HIV. V svojih znanstvenih laboratorijih, pogosto gosti tudi mlade in obetavne slovenske raziskovalce.
Dr. Peterlin opisuje svoje delovno okolje v bolnišnici UCSF, ki sodi med najboljše v državi in razloži, kdaj in kako se je prvič srečal z virusom HIV. San Francisco je znan po strpnosti do istospolnih skupnosti, eden največjih in nevidnih sovražnikov konec osemdesetih let pa je bil prav virus HIV. Ko je bila bolezen na vrhuncu, so ljudje dobesededno izginjali.
Podobno kot njegov oče, fizik dr. Anton Peterlin, je tudi dr. Boris Matija Peterlin v Združenih državah našel najboljše okolje za znanstveno raziskovanje, čeprav so se ti v času predsedovanja Georga W. Busha bistveno poslabšali. Država je takrat podpirala le velike znanstvene projekte, finančno podprtih pa je bilo naenkrat manj kot desetina raziskovalnih predlogov.
Trenutno najbolj znan Peterlin - z najdaljšim člankom v Wikipediji - pa je bržkone Matijev sin Anton. Pred načrtovanim študijem medicine se je posvetil nogometu. Igral je že v prvi angleški ligi, zdaj pa je eden najboljših strelcev v Plymouthu. Podobno uspešen je tudi drugi sin, ki je veslač in študent Univerze Stanford. Upa, da se bo leta 2012 udeležil olimpijskih iger v Londonu.
Med drugim je dr. Peterlin pokomenetiral tudi spremembe v ameriškem zdravstvu in moč zavarovalnic in farmacevtske industrije, ki jih zavirajo. Če bi bili zavarovani vsi, bi bili stroški nižji, a dobrih standardov, na katerih bi zgradili nov zdravstveni sistem, še ni. Meni, da ameriške oblasti različne zdravstvene modele šele testirajo, podobno kot so v začetku 20. stoletja testirali modele kmetijstva.
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF
Dr. Boris Matija Peterlin se je rodil v Ljubljani. Po selitvi očeta - fizika dr. Antona Peterlina in družine v Nemčijo, nato pa še v Združene države Amerike, se je posvetil študiju medicine: najprej na univerzi Duke in nato še na Harvardu.
Zdaj je dr. Peterlin redni profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF v San Franciscu.
Njegovi največji znanstveni prispevki so s področja boja proti AIDS-u, ki je pripomoglo k boljšemu razumevanju sestave in delovanja virusa HIV. V svojih znanstvenih laboratorijih, pogosto gosti tudi mlade in obetavne slovenske raziskovalce.
Dr. Peterlin opisuje svoje delovno okolje v bolnišnici UCSF, ki sodi med najboljše v državi in razloži, kdaj in kako se je prvič srečal z virusom HIV. San Francisco je znan po strpnosti do istospolnih skupnosti, eden največjih in nevidnih sovražnikov konec osemdesetih let pa je bil prav virus HIV. Ko je bila bolezen na vrhuncu, so ljudje dobesededno izginjali.
Podobno kot njegov oče, fizik dr. Anton Peterlin, je tudi dr. Boris Matija Peterlin v Združenih državah našel najboljše okolje za znanstveno raziskovanje, čeprav so se ti v času predsedovanja Georga W. Busha bistveno poslabšali. Država je takrat podpirala le velike znanstvene projekte, finančno podprtih pa je bilo naenkrat manj kot desetina raziskovalnih predlogov.
Trenutno najbolj znan Peterlin - z najdaljšim člankom v Wikipediji - pa je bržkone Matijev sin Anton. Pred načrtovanim študijem medicine se je posvetil nogometu. Igral je že v prvi angleški ligi, zdaj pa je eden najboljših strelcev v Plymouthu. Podobno uspešen je tudi drugi sin, ki je veslač in študent Univerze Stanford. Upa, da se bo leta 2012 udeležil olimpijskih iger v Londonu.
Med drugim je dr. Peterlin pokomenetiral tudi spremembe v ameriškem zdravstvu in moč zavarovalnic in farmacevtske industrije, ki jih zavirajo. Če bi bili zavarovani vsi, bi bili stroški nižji, a dobrih standardov, na katerih bi zgradili nov zdravstveni sistem, še ni. Meni, da ameriške oblasti različne zdravstvene modele šele testirajo, podobno kot so v začetku 20. stoletja testirali modele kmetijstva.
Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …
Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.
Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.
Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...
V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.
Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.
Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.
“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.
Na Facebooku vsak dan napiše kakšno zabeljeno misel, v kolumnah lucidno analizira poti in stranpoti slovenske družbe, predvsem pa se angažira kot magister slikarstva. Pred kratkim je imel razstavo kar v svojem stanovanju, izvedel je provokativni projekt nekakšnega osebnega velikega brata, s Tomažem Šalamunom je izdal pesniško slikanico, se ukvarjal z 299 kosmatimi, še vedno za 7 tisoč evrov prodaja Mucike na platnu … Arjan Pregl je družbeno-kritični slikar, ki se radikalno in angažirano odziva na dogajanje v okolju. Ne uporablja le čopiča, ampak tudi črke in splet. Iskreno in brezkompromisno.
Pravi, da nima kaj povedati, ali pa vsaj ne karkoli novega. Ljubljančan Boris Kosec se je v socialnem delu znašel po naključju, a kot kaže, je bilo to dobro naključje. Že 25 let namreč dela z brezdomci v ljubljanskem zavetišču, ki je bilo takrat sploh prvo zavetišče za brezdomce v Sloveniji. Takrat je poznal vse uporabnike, danes jih je preveč.
Neveljaven email naslov