Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF
Dr. Boris Matija Peterlin se je rodil v Ljubljani. Po selitvi očeta - fizika dr. Antona Peterlina in družine v Nemčijo, nato pa še v Združene države Amerike, se je posvetil študiju medicine: najprej na univerzi Duke in nato še na Harvardu.
Zdaj je dr. Peterlin redni profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF v San Franciscu.
Njegovi največji znanstveni prispevki so s področja boja proti AIDS-u, ki je pripomoglo k boljšemu razumevanju sestave in delovanja virusa HIV. V svojih znanstvenih laboratorijih, pogosto gosti tudi mlade in obetavne slovenske raziskovalce.
Dr. Peterlin opisuje svoje delovno okolje v bolnišnici UCSF, ki sodi med najboljše v državi in razloži, kdaj in kako se je prvič srečal z virusom HIV. San Francisco je znan po strpnosti do istospolnih skupnosti, eden največjih in nevidnih sovražnikov konec osemdesetih let pa je bil prav virus HIV. Ko je bila bolezen na vrhuncu, so ljudje dobesededno izginjali.
Podobno kot njegov oče, fizik dr. Anton Peterlin, je tudi dr. Boris Matija Peterlin v Združenih državah našel najboljše okolje za znanstveno raziskovanje, čeprav so se ti v času predsedovanja Georga W. Busha bistveno poslabšali. Država je takrat podpirala le velike znanstvene projekte, finančno podprtih pa je bilo naenkrat manj kot desetina raziskovalnih predlogov.
Trenutno najbolj znan Peterlin - z najdaljšim člankom v Wikipediji - pa je bržkone Matijev sin Anton. Pred načrtovanim študijem medicine se je posvetil nogometu. Igral je že v prvi angleški ligi, zdaj pa je eden najboljših strelcev v Plymouthu. Podobno uspešen je tudi drugi sin, ki je veslač in študent Univerze Stanford. Upa, da se bo leta 2012 udeležil olimpijskih iger v Londonu.
Med drugim je dr. Peterlin pokomenetiral tudi spremembe v ameriškem zdravstvu in moč zavarovalnic in farmacevtske industrije, ki jih zavirajo. Če bi bili zavarovani vsi, bi bili stroški nižji, a dobrih standardov, na katerih bi zgradili nov zdravstveni sistem, še ni. Meni, da ameriške oblasti različne zdravstvene modele šele testirajo, podobno kot so v začetku 20. stoletja testirali modele kmetijstva.
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF
Dr. Boris Matija Peterlin se je rodil v Ljubljani. Po selitvi očeta - fizika dr. Antona Peterlina in družine v Nemčijo, nato pa še v Združene države Amerike, se je posvetil študiju medicine: najprej na univerzi Duke in nato še na Harvardu.
Zdaj je dr. Peterlin redni profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF v San Franciscu.
Njegovi največji znanstveni prispevki so s področja boja proti AIDS-u, ki je pripomoglo k boljšemu razumevanju sestave in delovanja virusa HIV. V svojih znanstvenih laboratorijih, pogosto gosti tudi mlade in obetavne slovenske raziskovalce.
Dr. Peterlin opisuje svoje delovno okolje v bolnišnici UCSF, ki sodi med najboljše v državi in razloži, kdaj in kako se je prvič srečal z virusom HIV. San Francisco je znan po strpnosti do istospolnih skupnosti, eden največjih in nevidnih sovražnikov konec osemdesetih let pa je bil prav virus HIV. Ko je bila bolezen na vrhuncu, so ljudje dobesededno izginjali.
Podobno kot njegov oče, fizik dr. Anton Peterlin, je tudi dr. Boris Matija Peterlin v Združenih državah našel najboljše okolje za znanstveno raziskovanje, čeprav so se ti v času predsedovanja Georga W. Busha bistveno poslabšali. Država je takrat podpirala le velike znanstvene projekte, finančno podprtih pa je bilo naenkrat manj kot desetina raziskovalnih predlogov.
Trenutno najbolj znan Peterlin - z najdaljšim člankom v Wikipediji - pa je bržkone Matijev sin Anton. Pred načrtovanim študijem medicine se je posvetil nogometu. Igral je že v prvi angleški ligi, zdaj pa je eden najboljših strelcev v Plymouthu. Podobno uspešen je tudi drugi sin, ki je veslač in študent Univerze Stanford. Upa, da se bo leta 2012 udeležil olimpijskih iger v Londonu.
Med drugim je dr. Peterlin pokomenetiral tudi spremembe v ameriškem zdravstvu in moč zavarovalnic in farmacevtske industrije, ki jih zavirajo. Če bi bili zavarovani vsi, bi bili stroški nižji, a dobrih standardov, na katerih bi zgradili nov zdravstveni sistem, še ni. Meni, da ameriške oblasti različne zdravstvene modele šele testirajo, podobno kot so v začetku 20. stoletja testirali modele kmetijstva.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov