Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
Zadnjo predpraznično noč bomo preživeli v družbi pevca, kitarista in radijskega sodelavca, ki je leta '93 s skladbo Tih deževen dan, zastopal Slovenijo na izboru za Pesem Evrovizije. Čeprav Cole Moretti ni izučen glasbenik, je glasba več kot 40 let del njegovega življenja. Avtor številnih skladb in tudi znamenite, Mojster Miha – bomo zmogli?, se nam bo pridružil na nočnem obisku v nedeljo, 24. decembra.
Gostja v nočnem programu bo Mateja Zupančič. Od leta 2012 živi v Kabulu, kjer kot svetovalka za razvojne in humanitarne zadeve dela za več nevladnih organizacij. Preučila je več sto intervjujev z ljudmi iz različnih delov Afganistana, na podlagi katerih je napisala več deset poročil o različnih temah – od migracij do opolnomočenja žensk. Od leta 2005, ko je prvič obiskala Kabul, so se varnostne razmere znatno poslabšale, pravi Zupančičeva, ki bo spregovorila tudi o položaju žensk in obljubljenih porokah, vplivu kozervativnih skupin, migracijskih paradoksih in o spogledovanju mladih z Zahodom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ne zgodi se ravno pogosto, da imamo v našem studiu sogovornico, ki lahko dobesedno brez zraka zdrži nekaj minut. Plavalko, ki je dosegla magičnih 100 metrov globine na vdih in je aktualna svetovna in evropska prvakinja in rekorderka. Alenka Artnik, ženska z zgodbo, ki je lahko navdih marsikomu in se že zdaj zdi filmska. Takoj po polnoči v družbi voditelja Jureta K. Čokla.
Decembrski čas zaznamuje več družabnosti in tudi obilje kulinaričnih srečanj. Kaj hitro pa smo lahko v zadregi, če ne poznamo pravil bontona. O bontonu pri obloženi mizi, s praktičnimi nasveti, pa o bontonu doma in po svetu, bontonu skozi čas, v poslovnem okolju in pri nebesednem komuniciranju bo v pogovoru s Teodorjem Bostičem spregovorila Zlatka Dreo iz izobraževalne ustanove IZZA, tudi avtorica knjižne uspešnice Pot v poslovni svet. Prisluhnite po polnoči.
Prostovoljci, ki ob zastoju srca ali kapi pomagajo kot prvi posredovalci, v nekaterih krajih že uspešno dopolnjujejo nujno medicinsko pomoč. Tako so se za uvedbo prvih posredovalcev po analizi potreb odločili tudi na območju, ki ga pokriva nujna medicinska pomoč Velenje. V Nočnem obisku nam bosta reševalca Matjaž Andrejc in Boštjan Čavničar predstavila delovanje prvih posredovalcev. Govorili bomo tudi o tem, kako se omenjeni sistem uspešno postavlja na celotnem območju naše države.
V decembru se mnogi, namesto daril, bolj razveselijo doma pripravljenih božičnih piškotov in ostalih sladkih dobrot. Katere sestavine uporabiti, če se v svet domače peke podajamo sami in kakšni so pravi božični piškoti ter kako jih pripraviti, bomo med drugim povprašali nocojšnjo gostjo, avtorico kulinaričnega bloga Rudolfova malca, Manco Rudolf. Na klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja pesnica, pisateljica, kantavtorica, kritičarka in glasbena publicistka Nina Novak Oiseau. Avtorica dveh pesniških zbirk, zbirke zgodb in vizualne zbirke poetičnih utrinkov je pred kratim izdala prvi roman z naslovom Kjer morje poljublja nebo. V njem je ohranila predanost poeziji, kot tudi tenkočuten odnos do jezika in zvena ter pomena posameznih besed. Zgodba odpira nešteto aktualnih vprašanj o ljubezni, nežnosti, pripadnosti, predanosti. O dobrih ljudeh, ki so še vedno med in z nami, če le upamo ohraniti vsaj kanček vere vanje in, ne nazadnje, tudi v nas same.
Na nočni obisk bomo povabili Zorana Jerončiča. V svoji karieri je, predvsem v Italiji, treniral najrazličnejše ženske in moške odbojkarske članske ekipe. Športnik po duši in odbojkarski strokovnjak je eden redkih trenerjev, ki se je popolnoma vživel v zamejski prostor. Med sezonama 2001 in 2004 je deloval celo v »seriji A« kot drugi trener tržaškega AdriaVolleyja. Svoje delo pa ni posvetil samo odbojki. Življenje v vaseh Kanalskega Kolovrata nekoč je, po pripovedovanju očeta Franca, zapisal v treh knjigah. Zorana Jerončiča je k pogovoru povabil Boštjan Simčič.
Dr. Rok Benčin živi v obdobju neprespanih noči. Pred kratkim je namreč postal očka, zato mu nočne ure ne delajo težav. Zanimajo ga občutja, ki nas lahko preplavijo brez posebnega razloga – pa naj gre za melanholijo ali srečo. Pravi, da nas nasploh, posebno pa še v tem predprazničnem času, mnogi svarijo, naj ne sledimo potrošniškemu idealu sreče. Dr. Rok Benčin je filozof in raziskovalec. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.
Petra Greiner je izjemna mama; bila je izbrana za žensko leta 2017, ki jo je prirojena genetska napaka hčerke Sofie spodbudila k ozaveščanju o drugačnosti. V skoraj sedmih letih so z družino prehodili naporno pot, v kateri se niso mogli izogniti žalovanju, zanikanju, samospraševanju. A so se na koncu vsi skupaj odločili za sprejemanje nove realnosti. Petra Greiner bo gostja Darinke Čobec.
Harfistka, komponistka, performerka in pevka, ki nenehno raziskuje. Ustvarja v različnih glasbenih oblikah od klasike, ljudske glasbe in jazza. Njeni projekti so raznovrstni: v ciklu Trubadurka je uglasbila osebne izpovedi žensk, ki jih občuduje, ljudsko glasbo, pripovedovanje in ročna dela pa oživlja v projektu Posedkanje. Zanimajo jo tudi tradicionalne vokalne tehnike ljudskega petja. Ne potuje samo med žanri ter glasbenimi in gledališkimi odri doma, potuje vsepovsod, saj sodeluje v številnih mednarodnih projektih. Eden od njih je tudi bolgarska vokalna zasedba Slovena Voices, s katero bo prihodnji teden nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zvezdano Novaković je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Kaj delajo raziskovalci meduz pozimi? S tem vprašanjem bomo začeli ponedeljkov nočni obisk, na katerem se nam bo pridružila dr. Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Že vrsto let se posveča raziskovanju teh življenjskih oblik, ki jih plavalci največkrat povezujemo z neprijetnim občutkom in strahom pred ožigalkami, a so ob tem povezane še z mnogo drugimi zgodbami, uporabnostjo in izzivi. Dr. Kogovšek nam bo med drugim pripovedovala tudi o svojih izkušnjah nekajletnega raziskovanja meduz na Japonskem, ki pa nikakor ni edina dežela, ki jo je spoznala od blizu. Včasih pri tem raziskovalne pripomočke zamenjajo nahrbtnik, šotor in pustolovska žilica. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Čeprav danes sodita med najboljše domače pivovarje, se njuna zgodba še zdaleč ni začela tako dobro, saj je pred petimi leti njuna Kickstarter kampanja doživela poraz. A to je Anito Lozar in Mateja Pelicona še bolj motiviralo, da sta svoje pivo z lastnimi sredstvi pripeljala do polic in točilnih pultov. Letos sta prejela naziv Mladi podjetnik leta, uspelo se jima je uvrstiti v nabor craft pivovarjev pri enem od največjih tujih trgovcev za slovenski, avstrijski in švicarski trg. Njuno pivo so na Češkem, na svetovnem tekmovanju nagradili s srebrno medaljo, sta pa tudi večkratna prejemnika priznanja Najboljša slovenska pivovarna. Kakšni izziv čakajo mlad par, ki zadnja leta vztrajno širi svojo ekipo in ponudbo piv?
V nočnem programu, ki bo nocoj potekal iz koprskega studia, se bomo podali na pot na daljni vzhod. Na nočni obisk prideta Karmen Furlan in Gregor Šušmelj, popotnika, ki sta v 561-ih dneh obiskala številne države: Burmo, Laos, Kitajsko, Mongolijo, Novo Zelandijo, Indonezijo, Avstralijo in številne druge. Kaj je to wwoofing (izg. vufing), kje je za potovanje najbolje kupiti kamper, kako sta se sporazumevala tam, kjer niso poznali nobenega svetovnega jezika in kaj pomeni biti na vlaku 26 ur? Te in druge zanimivosti z oddaljenih dežel nam bosta razkrivala skupaj z njunim gostiteljem Andrejem Šavkom.
Na Nočni obisk prihaja ljubitelj psov in Tibeta, mednarodni kinološki sodnik in eden izmed ustanoviteljev Kluba za tibetanske pasme Slovenije Primož Peer. Pravi, da je pesjanar in da s psi živi že od otroštva. S tibetanskimi psi se je srečal po naključju. Prav oni so ga pripeljali na Tibet, tam pa je spoznal ljudi, ki poskušajo pomagati Tibetancem, predvsem sirotam, pri šolanju. O Tibetu, ki ga obišče skoraj vsaki dve leti, njegovi zgodovini in kulturi, pomoči ljudem in seveda o tibetanskih pasmah psov se bo s Primožem Peerom pogovarjala Petra Medved.
Na obisk v nočni program prihaja Boris Krabonja. Velik človek, prostovoljec, upornik, humanitarec so oznake, s katerimi se opisuje profesorja Borisa Krabonjo. Je gonilna sila duštva UP-ornik, v katerem deluje skupina dobrih ljudi. Ljudi, ki jim ni vseeno za sočloveka. Kakšno je stanje v Mariboru? Kakšne stiske preživljajo ljudje? Kaj bi ljudje brez prostovoljcev in pomoči? Borisa Krabonjo je pred mikrofon povabila Jasmina Bauman.
Na sredin nočni obisk prihaja Marko Taljan iz javnega zavoda Mladi zmaji. Gre za ekipo mladinskih delavcev in prostovoljcev, ki mladim v različnih četrtnih skupnostih v Ljubljani nudijo podporo na poti do njihove samostojnosti. Skozi raznovrstne aktivnosti in dogodke skrbijo, da mladi aktivno soustvarjajo lokalno skupnost, razvijajo lastne ideje in lažje najdejo svoje mesto v družbi. Po polnoči prisluhnite pogovoru z voditeljem Juretom Čepinom.
Kuharski solist, ki rad jè v samoti. Hrana je zanj raziskovanje in eksperimentiranje. O njej piše knjige. Zabavne, z duhovitimi besedili, opremljene s čudovitimi ilustracijami. Njegova zadnja je Ojtajota. Zgodbe o joti so na letošnjem knjižnem sejmu dobile nagrado za najbolje oblikovano kuharsko knjigo. O hrani se ne pogovarja rad, misli raje izmenjuje o čem drugem. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.
Zdi se, kot da dan zanj nima le 24 ur in leto ne samo 365 dni. Prekaljen novinarski maček, ki so mu odpirali vrata psi, tudi tista najtesneje zaprta za vatikanskimi zidovi ali na Kubi, kjer si je denimo današnji predsednik Raul Castro pri njem izprosil plošče Majde Sepe. Kinolog, ki se ukvarja celo s terapevtskimi psi. Kužki ga spremljajo povsod, tudi na dopisniških poteh v Latinski Ameriki. Preizkusil se je v vseh medijih, bil je voditelj TV-dnevnika, publicist in prevajalec ter celo eden od prvih plesalcev in ustanoviteljev folklorne skupije Emona. Toneta Hočevarja na nočni obisk vabi Alenka Terlep.
Tako kot mnogi piloti pred njim, se je v rosni mladosti z letenjem tudi on seznanil v kabini jadralnega leta. Ko je leta pozneje stal na razpotju, je vedel, da ga letenje ob pomoči računalnikov v kabini sodobnega potniškega letala ne bi izpopolnilo do te mere, kot pilotiranje vojaških letal. Svoje sanje je Novogoričan Andrej Fiorelli uresničil v kabini letala Pilatus in jih nadgradil z izpopolnjevanjem v akrobatskem letenju ter letos, v angleškem Fairfordu, že drugič osvojil prestižno nagrado za najboljši solistični nastop. Nadporočnika 152. letalske eskadrilje Andreja Fiorellija je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Neveljaven email naslov