Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
Pevka, igralka, aktivistka so le eni od opisov gostje nocojšnjega klepeta. Je ena redkih medijskih osebnosti pri nas, ki se je udeležila več resničnostnih šovov, tudi v tujini, letos pa je Sloveniji pokazala, da zna zavihteti tudi kuhalnico ter da je pri pripravi preprostih jedi lahko tudi zelo drzna. Na klepet v tej avgustovski noči je Salome pred radijski mikrofon povabil Sandi Horvat.
Spletni vplivneži tudi v Sloveniji že dolgo niso več neznanka. Nekateri se poslužujejo družbenih medijev, drugi svoje življenje in prepričanja delijo prek video posnetkov. Med bolj priljubljene in uspešne slovenske vlogerje se uvršča tudi tokratna nočna gostja Anja Susič – Suska. Kar je nekoč predstavljajo hobi in zabavo, se je počasi spremenilo v resnem posel. Spletno ustvarjanje in spodbujanje gledalcev k zdravemu načinu življenja sta jo namreč pripeljala do točke, ko je morala izbrati med stalno službo in lastnimi projekti. Kakšne izzive prinaša samostojna pot, kako preživeti z vlogerstvom ter kako v boju oglaševalcev za promocijo izdelkov ostati zvest sebi? To so le nekatere teme pogovora, ki ga bo v prvih urah nedelje vodila Ana Skrt.
V prvem delu noči bo gost oddaje Dean Mehmedovič, likovni kritik in kustos ter že 30 let vodja galerije Insula v Izoli. Tako letos praznujejo 30 let delovanja, ki je prineslo nepregledno število razstav primorskih in drugih umetnikov. Nočni program bo vodila Mateja Brežan.
Na vrhuncu planinske sezone se bomo v Nočnem obisku z gostom Boštjanom Gortnarjem, članom Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije in dolgoletnim vodjo tehnične skupine markacistov, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah, pogovarjali o skrbi za več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti, ki morajo biti za vse, ki se odpravijo nanje, ves čas optimalno varne. Po polnoči boste izvedeli, kakšna naloga je to za 774 registriranih markacistov PZS, kako težavno je urejanje in nastajanje novih poti in tudi, da zavarovana pot še ni zagotovilo za varen povratek v dolino.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk prihaja Katarina Braniselj, mlada novinarka, ki brez zadrege pove, da je v otroštvu ob Cerkniškem jezeru pasla krave. Študij in služba sta jo pripeljala v urbano Ljubljano, še vedno pa ji je ljuba narava. Med poletnim dopustom so njeno življenjsko okolje hribi, tekaške in kolesarske poti. Katarino najbolj poznamo kot voditeljico jutranjih poročil na Televiziji Slovenija. Iz njenih novinarskih prispevkov in reportaž pa vejeta angažiranost in zanimanje za zgodbe, ki krojijo življenja ljudi. Katarina Braniselj je pozorna poslušalka in opazovalka, pa tudi živahna, zgovorna in kritična sogovornica. V njeni družbi bomo preživeli noč iz torka na sredo. V studio nočnega programa jo je povabil Iztok Konc.
Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo tisti, ki so vsak dan v okviru svoje službe soočeni s poškodovanimi ali celo mrtvimi? Kako vpliva tako delo na človeka in njegovo dojemanje sveta? Kako si pomagati, ko resničnost postane tako težka, da z njo postanejo obremenjeni tudi tisti, ki so družinski člani prvih posredovalcev? Kdo so zaupniki, ljudje, ki skušajo v tovrstnih primerih kar najbolje pomagati? Jure K. Čokl se bo zaupno pogovarjal s poklicno gasilko Suzano Anžur in reševalcem Boštjanom Plahutnikom, zaupnikoma, ki bosta na voljo tudi za vprašanja poslušalcev.
Zadnjo julijsko nedeljo začenjamo v znamenju prostovoljstva. Na nočni obisk namreč prihaja Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstvo na Slovenski filantropiji. Poleg celostne podobe prostovoljstva pri nas, s katero se je minuli teden v obliki poročila za leto 2016 seznanila tudi vlada, bo Tjaša predstavila še poletne aktivnosti za prostovoljce, ki potekajo pod okriljem Filantropije, in bližajočo se mednarodno mladinsko izmenjavo na Pokljuki, poimenovano »Skupaj zmoremo«, ki spodbuja neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Pogovoru z voditeljem Juretom Čepinom lahko prisluhnete po polnoči.
a nočni obisk v koprski studio prihaja pesnik, prevajalec, urednik in gledališčnik Gašper Malej, ki je za izstopajoče prevajalske dosežke iz italijanskega jezika prejel nagrado italijanskega ministrstva za kulturo in turizem. Z voditeljico Bredo Biščak bosta predstavila njegov prevajalski opus, nastajajočo pesniško zbirko ter razmisleke o jeziku in kulturi. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Igralec in plesalec. Gibčen v vseh pogledih. Neposreden, duhovit, tudi oster, kadar je treba. V zadnjem obdobju največkrat viden v predstavah ljubljanskega Mladinskega gledališča in v projektih avtorskega gledališča Betontanc Ltd.. Opazen tudi na televiziji in v filmih. A preredko. Želeli bi si ga več. Četudi vloge, ki jih je odigral, ostanejo v spominu. Ali pa prav zato. O igri, o prostorih imaginarnega in realnega. O umetnosti in življenju. Nočni pogovor s Primožem Bezjakom, ki ga je na obisk povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Splošno znan in neresničen je mit, da obiskovanje savn v poletnih mesecih ni zaželeno. Zgodovinska dejstva so drugačna, saj so že za časa turškega cesarstva poznali številne kopeli, ki so obiskovalcem omogočale sproščanje v toplem in vlažnem zraku. Gosta voditeljice Tadeje Bizilj bosta mojstra savne – gospodarja vetra Robi Javornik in Leon Štrok. Oba sta snovalca vsebinskega in izvedbenega dela programov v savnah v Termah Olimia. Svoje delo s pravo zbirko eteričnih olj, tematike programa in prefinjenim vrtinčenjem v savni opravljata s strastjo in polno angažiranostjo, kar pa pri tako visokih temperaturah ni vedno najbolj preprosto. Kaj vse vključuje delo mojstra v savni, kako se med seboj razlikujejo tehnike vrtinčenja zraka in kako potekajo tekmovanja mojstrov v savni, pa tudi o tem, za koga je savna sploh primerna, kakšne so njene koristi in kakšna so pravila v savnah. Več boste izvedeli na začetku sredine noči.
Zbirateljstvo zahteva veliko mero potrpežljivosti, znanja in iznajdljivosti. Tega se zelo dobro zaveda Simon Golobič, ki že od srednješolskih let zbira plošče narodno-zabavne glasbe. Nekatere od njih je iskal po več let; tisto, ki mu največ pomeni, pa kar 10 let. Zbira tudi druge predmete, povezane z narodno-zabavno glasbo, in želi si odpreti muzej slovenske narodno-zabavne glasbe. Kot pravi, posluha za to pri pristojnih, kljub temu da so slovenski glasbeniki znani po vsem svetu, ni bilo. O vseh teh temah pa tudi o kakovosti današnje narodno-zabavne glasbe bomo govorili v prvih urah novega tedna. Simona Golobiča je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar.
Pisanje bloga oziroma spletnega dnevnika je vedno bolj priljubljeno tudi v Sloveniji, kjer svoje zapise in misli na spletu objavlja več kot 500 blogerjev. Poleg kulinaričnih in modnih blogov so vedno bolj priljubljeni tudi mami blogi – blogi, ki jih pišejo mame in zajemajo teme, kot so vzgoja otrok, kulinarika, potovanja, rekreacija, partnerstvo in družinski odnosi. Svoje izkušnje na spletu delijo mame in ustvarjalke blogov, združene pod imenom Mamiblogerke. Dve izmed njih, Sabina Čarman – ki ustvarja videoposnetke Mami na vrtu, in Maja Murič, ki piše blog Misija: mamica, prihajata na nočni obisk v nedeljo, 23. julija.
Na stiku Krasa in Brkinov so Kačiče, dom Belajevih, pri katerih imajo zeliščno-etnološko domačijo z oglednim vrtom. Zanjo skrbi Andrejka Cerkvenik, sicer diplomirana sociologinja, ki je pisarno zamenjala za terensko raziskovanje narave. Promotorka kraških zelišč, zlasti šetraja, in interpretatorka kulturne dediščine pride na nočni obisk k voditeljici Barbari Čepirlo. Tema pogovora bodo divje zdravilne rožice, butični živi vrt in inovativen doživljajski turizem.
Ko je izzvenel zadnji glas, je najprej nastopil trenutek tišine. In se že hip zatem zlil z glasnim navdušenjem publike. Dviganje glasu, zadnji glasbeni projekt Draga Ivanuše je osupnil, očaral, zabaval, orosil oči. Štirje umetniki – poleg Ivanuše še Tomaž Grom, Anja Novak in Lola Mlačnik so pred nami raziskovali muziko, glas in telo kot instrumente našega notranjega glasu. Kdo je ta zvesti sogovornik, ki ga včasih ne znamo ali nočemo slišati – ne v svoji samosti, ne v dialogu s soljudmi? S skladateljem in glasbenikom Dragom Ivanušo se bo po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.
V goste prihaja Mladen Delin, pianist, vokalist, aranžer in umetniški direktor festivala Arsana, ki se začenja ta konec tedna na Ptuju. O vsebini in protagonistih letošnjega festivala, pa tudi o pravkar končanem vokalnem in džezovskem kampu s slovito skupino New York voices, bo spregovoril po polnoči. Mladen Delin bo gost Teodorja Bostiča.
Kako premagamo tremo, kako obdržimo pozornost občinstva ali kako sestavimo dober govor, so izzivi s katerimi se v današnjem svetu sooči marsikdo. Če ste med njimi, vam bodo morda pomagali nasveti članov kluba Toastmasters Ljubljana, ki prihajajo na nocojšnji Nočni obisk. V njem so zbrani tisti, ki si želijo premagali strah pred javnim nastopanjem. Srečujejo se enkrat na teden in predstavijo vnaprej pripravljene govore, se preizkušajo v improviziranem govoru in trenirajo veščine javnega nastopanja, komunikacije in vodenja. V začetku sredine noči se bodo Lei Ogrin v studiu pridružili predsednica kluba Toastmasters Ljubljana mag. Brigita Tomas in dva člana kluba, ki bosta osvojene veščine javnega nastopanja preizkusila tudi v radijskem etru.
a nočni obisk prihaja mlada in ambiciozna filmska režiserka Katarina Morano, ki se upira umetnim predpisom popularne kulture in v človeku išče avtentičnost. Umetniške veščine in oko uri že od zgodnjih let, še preden se je vpisala na AGRFT. Z igranim študentskim prvencem Kam? se je uvrstila med deset nominirancev za študentskega oskarja, njen magistrski projekt Ljubljana–München 15:27 pa ji je prinesel udeležbo na filmskem festivalu v Karlovih Varih, kjer je bil prikazan v sklopu platforme Future Frames, ki je pomembna za odkrivanje novih evropskih režiserjev. O svojem filmskem ustvarjanju se bo s Katarino Morano pogovarjala novinarka Tadeja Bizilj.
V dišeči poletni noči vas s kakšno dobro šalo in vsem, kar se vam je zadnji mesec zgodilo zanimivega, pričakuje voditeljica Mojca. Ob zanimivih pogovorih in v dobri družbi bo noč minila, kot bi mignil.
Neveljaven email naslov