Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
Morda ne pretiravamo, če zapišemo, da jo je poezija ameriške pesnice Emily Dickinson povsem prevzela. Že več kot tri leta intenzivno prevaja njene pesmi. Prva zbirka prevodov z naslovom Ujeta svoboda je izšla lani. A to je le delček obsežnega pesničinega opusa, ki šteje več kot 1800 pesmi. Tadeja jih je do zdaj prevedla okoli sto. Nočni pogovor se bo zato še kako dotikal ljubezni do poezije, tudi kakšno pesem bo slišati vmes. Seveda se ne bo ognil niti drugim literarnim snovem in sanjam. Gotovo ga bo nočni veter ponesel tudi v literarno teorijo. Njeno diplomsko delo Resonanca tišine: Diskurz oblasti v Shakespearovem Viharju je bila leta 2015 nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. Mlada prevajalka, ki je diplomirala iz angleščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je med drugim v angleščino prevedla Gregorčičevo Soči in nekatere pesmi sodobne avtorice Anje Golob. Tadejo Spruk je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni radijski klepet prihaja Varja Kališnik – predavateljica, pisateljica, publicistka in učiteljica. S svojim delom, knjigami, kot sta Svetlo modra in Bela v ljubezni, pa tudi z objavami na facebooku in delavnicami želi prispevati h kakovostnejšemu življenju. Na nočni obisk jo je povabil Robert Zajšek.
Doktor Miha Kos pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? Po polnoči v nočnem programu doktor Miha Kos in voditelj Bojan Leskovec.
Doktor Miha Kos pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? Po polnoči v nočnem programu doktor Miha Kos in voditelj Bojan Leskovec.
»… in bilo je, kot bi posijalo sonce.« Tako je oče številnih zimzelenih uspešnic Mojmir Sepe v enem od intervjujev opisal trenutek, ko se je v okviru koncerta Evropskega jazzovskega orkestra povzpela na oder Nina Strnad, ena najbolj suverenih vokalistk resne glasbe pri nas. Njeno ljubezensko razmerje s popevkami zdaj traja že leta, s pianistom Petrom Miheličem sta uigran par, ki nastopa predvsem z džezovskimi standardi. Izdala sta album z naslovom V luči življenja, na katerem najdemo skladbe, ki izražajo močna čustva, hrepenenje, občudovanje, strast, a tudi začudenje nad lepoto in žalost ob izgubi. Za april napovedujeta koncertno turnejo, še prej pa boste Nino Strnad lahko slišali v našem nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Na nedeljski nočni obisk prihaja Brina Vogelnik. Z vsestransko umetnico, glasbenico, pevko, lutkarico in oblikovalko bomo v prvih minutah nedelje veliko potovali. Potovali po svetu kulture, ki ji je bila tako rekoč položena v zibko, potovali po svetu glasbe, ki presega meje in povezuje kraje in ljudi ter potovali po svetu zgodb in pripovedi. Tistih, ki brskajo po preteklosti in jo oživljajo, ter tistih, ki očarajo najmlajše in z njimi ustvarjajo tudi prihodnost. Brino Vogelnik je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Fotografija je ljubezen in je filozofija. Tako bi lahko opisali življenje in delo uveljavljenega novogoriškega fotografa Davida Verliča. Njegove fotografije so iz začetnih poskusov hitro prerasle v prave fotografske mojstrovine. Na svoji kreativni poti se je preizkusil tudi kot urednik oddaj na lokalni televiziji, ustvarjal je različne dokumentarne in reportažne filme, je ustanovitelj kulturnega društva Klub Zagon in član Društva humanistov Goriške. David Verlič je pobudnik projekta Ljudje Nove Gorice/Humans of Nova Gorica. Razstava na spletnih družbenih omrežjih Facebook in Instagram se je začela v začetku marca. Nastala je po vzoru newyorške oziroma podobnih po svetu, kjer so skozi zgodbe in fotografije na različne načine predstavljeni prebivalci mesta. Prav zaradi naštetega bomo z veseljem poklepetali z njim. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.
To noč se bomo spraševali, kaj se mora zgoditi, da se še tako bizarna ideja sprevrže v resničnost. Je ideja, če je dovolj dobra, dovolj? Ali pa morda lahko ne preveč dobro idejo nadomesti veliko iznajdljivosti in dobra promocija? Kje je v tej zgodbi tako imenovani Beer Bully, avtomobilček, ki se bo po načrtih Mateja Špeharja in sodelavcev nekoč zapeljal po naših cestah in ljudi razveseljeval s svojo podobo in ponudbo butičnega piva? Bo iz avtomobilskega zombija dejansko zrasel hipsterski kombi, ki ga bo na cesti težko prezreti?
Mesto Slovenj Gradec v letu 2017 zaznamuje 750 let mestnih pravic. Ta obletnica bo iztočnica za pogovor o praznovanju tega jubileja. Skozi zgodovino ter bogato in raznoliko kulturno izročilo tega mesta nas bosta po polnoči popeljala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti doktorica Andreja Hribernik in umetnostni zgodovinar Marko Košan. Spregovorila bosta tudi o zanimivih prireditvah, ki bodo skozi vse leto potekale v počastitev tega častitljivega jubileja mesta ob Mislinji. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.
Na Gorenjskem je malo ljudi, ki še ni slišalo zanjo. Njena strast je gledališče! Njena strast so knjige! Zanima jo vse; lepo, novo, drugačno. Na Nočni obisk prihaja igralka, režiserka in prevajalka Alenka Bole Vrabec. Rodila se je v Kranju, študirala v Ljubljani, delala na Jesenicah in v Radovljici. Pred dvema mesecema je praznovala osemdeseti rojstni dan. Ob tem je za Gorenjski glas povedala: "V življenju sem imela - in še imam - srečo, da delam tisto, čemur lahko poklonim ne samo pamet, ampak tudi srce. In imam pri tem podporo družine." Vabimo vas, da v noči s torka na sredo prisluhnete Alenki Bole Vrabec. Na nočno druženje jo je povabil Iztok Konc.
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko prav vsakega psa prevzgoji. Že vrsto let uspešno zastopa Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Pred časom pa je skupaj s prijateljem izoblikoval edinstven sistem vzgoje psov in reševanja vedenjskih motenj in se lotil najtežjih primerov psov v Sloveniji. Če imate tudi sami doma pasjega štirinožca, ki vam povzoča veliko težav, ne preslišite pogovora Jureta Pribičeviča z voditeljico Tadejo Bizilj.
Najbolj razširjena dovoljena droga, do katere imamo tudi v Sloveniji dokaj strpen odnos, je alkohol. Mnogi se z njim srečajo že v najstniških letih, dolgoletna zloraba pa vodi v odvisnost ter povzroča hude težave in stiske. Kako se omame rešiti? Pomagajo nam lahko anonimni alkoholiki - skupnost moških in žensk, ki imajo težave s pitjem. Njihova članica je tudi Meri, ki jo bo po polnoči gostila Enisa Brizani.
Rosno mlad je Primož Jovanović sledil svojemu starejšemu bratu na ajdovsko letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Beleženje zanimivih utrinkov v pilotskih kabinah pa je v njem spodbudilo še strast do fotografiranja. Prav to bo tudi tema nočnega klepeta, na katerega je Primoža Jovanovića povabil Sandi Škvarč.
Doktor zgodovinskih ved je že dve desetletji in pol na čelu Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki združuje najpomembnejše raziskovalne institute v Sloveniji. Raziskovanje razume tako, kot ga razumejo po svetu – kot nepogrešljivo gospodarsko dejavnost, ki je predpogoj vsakršnega razvoja. In pri tem ne gre le za aplikativne, ampak tudi za humanistične raziskave. Ni tako zapleteno kot se sliši. Pogovor bo tekel tudi o pomembnih odkritjih, o projektih, ki bodo kmalu na ogled širši javnosti, in o novi, dopolnjeni izdaji knjige Dežela senc, ki je izšla v sodelovanju s fakulteto za dizajn WIZO iz Haife. Delu o vojni usodi Prekmurskih Judov Ota Lutharja in Martina Pogačarja sta izraelski študentki Yara Hirsh in Natalie Shimony ob oblikovanju dodali še svojo likovno interpretacijo dogajanja. Ota Lutharja bo po polnoči gostila Nada Vodušek.
Marko Soršak Soki, bobnar glasbene skupine Elvis Jackson, je s svojim glasbeno-dobrodelnim projektom 20za20 obiskal že 40 osnovnih šol in jim poleg veselja in smeha prinesel še glasbila. Za svojo dobrodelnost je prejel jabolko navdiha predsednika Pahorja, pred kratkim pa še nagrado za družbenokoristno delo. Marko Soršak Soki bo po polnoči predstavili svoje poslanstvo in veliko ljubezen do glasbe, ki zaznamuje njegovo življenje.
V prvih trenutkih novega dne se bo Lei Ogrin v studiu pridružila režiserka in producentka dokumentarnih filmov Petra Seliškar. Leta 2003 je ustanovila produkcijsko hišo Petra Pan Film in se podpisala pod več različnih ustvarjalnih dokumentarnih filmov ter interaktivnih in eksperimentalnih igranih filmov. V filmu Moj narobe svet, ki ste si ga lahko ogledali na lanskem festivalu Liffe, se je tenkočutno poklonila Franetu Milčinskemu – Ježku. Še prej je v filmu Mama Evropa nagovorila staro celino skozi pogled majhne deklice z Balkana. Sodelovala je tudi pri aktualnem filmu Brezmejno, ki se loteva vprašanja meja v srednji Evropi. Filmi Petre Seliškar so bili prikazani na številnih festivalih po svetu in so prejeli več mednarodnih nagrad. Začnite dan žena v družbi zgovorne filmske ustvarjalke, ki ima posluh za prave zgodbe in znanje, da jih prevede v zgovorne filme.
Omar Naber, ki je svojo glasbeno pot začel pri 18 letih, je letošnji predstavnik Slovenije na 62. tekmovanju za Pesem Evrovizije 2017. V svoji skoraj dve desetletji dolgi glasbeni karieri bo tako že drugič stal na evrovizijskem odru. Kako bo izgledal njegov nastop v Kijevu in ali bo tudi tam stavil na minimalizem na odru bomo med drugim izvedeli na nocojšnjem klepetu, ko bo zmagovalca letošnje Eme, Omarja Naberja, gostil Sandi Horvat.
Oče, avtomobilski novinar, fotograf in režiser. Mnogim Slovencem je znan po vlogu – video dnevniku – Komotar minuta, kjer odkriva tančice skrivnosti z avtomobilskih poti, zbira zanimive sekunde svojega vsakdana in jih deli s širnim svetom. Z vsem prikazuje, kako kompleksna je mobilnost sodobnega časa, koliko logistike, prevoženih kilometrov, doživetij, spominov in novih dognanj se skriva za vsakim testom, reportažo in prispevki. Smo pred novo dobo samovozečih avtomobilov, ko bodo vozniki vožnjo v gostem prometu prepustili umetni inteligenci in se tako osvobodili spon opravil, povezanih z vožnjo, na novo najdeni čas pa izkoriščali drugače – tudi za ustvarjalno razmišljanje. Podrobneje v pogovoru s Cirilom Komotarjem. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Lahko bi rekli, da je klasični upokojenec, z malo prostega časa. Veliko ga posveča vnukom, še več pa hobiju, ki ga je nadgradil z aktivnostmi v panožni zvezi: je namreč navdušen ribič in član vodstva ribiške zveze, zadolžen za promocijo v domačem, tolminskem društvu, pa skrbi za športne aktivnosti in delo z mladimi. 67- letni Milan Berlot iz Deskel bo v nočnem programu pripovedoval o ribiških aktivnostih pred začetkom letošnje ribolovne sezone, z voditeljem Sandijem Škvarčem pa se bosta spomnila tudi njegove odbojkarske kariere, saj je bil več kot dvajset let športni direktor in eden od tvorcev uspehov Kanalskega Salonita.
Po zelo uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu v turnem smučanju, ki se v Italiji končuje prav danes, na Nočni obisk prihaja Karmen Klančnik. Je naša najbolj uspešna predstavnica v tem športu, trikratna državna prvakinja, ki med svetovno elito nastopa tudi v gorskem teku. Ob športni karieri je Karmen Klančnik tudi organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti. Prepričana je, da ima Slovenija kot zelena dežela odlične možnosti za razvijanje aktivnega turizma. Raznolikost terena naše države turistom ponuja športno preživet dopust, ob tem pa tudi ogled naravnih in kulturnih znamenitosti. O prepletu vseh dejavnosti, s katerimi se ukvarja naša gostja, po polnoči, v nočnem programu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov