Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.
Pogovor s prostovoljko in popotnico Niko Tavčar
Vsak irski pub ima svojo zgodbo, Nikin najljubši pa je še posebej zanimiv. Neki gospod na Irskem se je pred 20. leti odločil, da svojo hišo spremeni v pub in s tem postane ena največjih znamenitosti svojega kraja.
Dobesedno si v njihovi hiši in dejansko samo domačini lahko pridejo. Posebnost je pa ta, da vsak, ki zna kakršenkoli inštrument, ga prinese tja in igra celo noč. Neka punca je imela harfo s sabo, irski ples so kazali, potem jasno vse te kitare, violine. Res, ne more biti bolj avtentično irsko.
“Sploh jaz, ki sem bila že od nekdaj navdušena nad irsko glasbo vem, da sem 4 ure sedela z odprtimi usti in sem poslušala in uživala,” se spominja prostovoljka in popotnica Nika Tavčar. Je pa na Irskem pomoč ponudila tudi starejši družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelad. V zameno je od gostiteljev prejela iskreno hvaležnost in izkušenega domačina za vodnika.
Babica je bila stara okoli 70, dedek pa malo starejši. Jaz sem v bistvu njima pomagala, ker je imela babica operacijo kolka en mesec nazaj in sama pač enostavno ni zmogla več vsega dela.
Nika je pomagala pri hišnih opravilih, pri etiketiranju marmelad in razvažanju slastnih izdelkov. A če ste pričakovali, da gre za marelične, jagodne ali slivove marmelade, ste se zmotili. Starejši par se je osredotočil na eksotične okuse (limeta, tekila, jagodni šampanjec), s katerimi skuša k nakupu privabiti mlajše potrošnike. Pa kakšen dober recept? “V bistvu niti nisem vprašala, ampak sem pa dala en predlog, tako da drugo leto bojda začnejo pina colada marmelado delat. Tako, da ja … nekaj sem pustila.”
Nika Tavčar je na Irskem veliko stvari doživela prvič. Prvič je bila na ragbi tekmi, prvič je doživela odprtje pivnice in prvič je z Novozelandci plavala v oceanu. Decembra. “In je bilo zunaj ravno tako mrzlo kot notri, v tisti vodi, sploh ni bilo neke razlike. En tak nepozaben prvič, ki si ga bom za vedno zapomnila, definitivno,” pravi. Zapomnila pa si bo tudi malce manj prijeten prvič: ogled ječe v Wicklowu, v katero so v času revolucije zapirali ljudi, danes pa je muzej.
Pa sem šla pač na ogled in so me nekako prvič v življenju pozabili v nekem prostoru. Nekako so pozabili, da sem jaz zadnji obiskovalec in so ječo zaklenili. Problem pa je, ker je zadnja soba v tistem muzeju posvečena paranormalni aktivnosti v tem muzeju. Meni se je zdelo ves čas, da se zunaj nekaj premika pa sem si rekla: “Ah, saj ni nič.”
Ko je Niko že skoraj zajela panika, jo je na srečo opazila zaposlena, ki je zapirala muzej, opravila še zadnji obhod in jo ob tem zagledala.
“V bistvu sem o tem zelo dolgo premišljevala, ker vseeno je neka druga destinacija kot kakšna Danska ali pa Irska. In sem vedela, da tudi za vse domače ne bo najlažje,” dodaja Nika. Datum je določen: 8. oktober.
Domači pa ja, pač saj vejo, da sem malo drugačna. So se že navadili, da sem malo čudna v tej smeri in vsi vejo, da sem tista Tavčarjeva, ki je ni nikoli doma, ki je vedno naokoli. Ampak imama pa potem fajn zgodbe. Me pa poslušajo, če ne drugega.
Delo, ki ga je našla prek Workawaya, bo tokrat obsegalo pomoč nevladni organizaciji, ki se ukvarja z izobraževanjem ugandskih otrok, osveščala in pomagala bo obolelim za AIDS-em, delala na plantaži kave, morda bo celo soustvarjala radijsko oddajo. “Mogoče postanem zvezda še v Ugandi!” se pošali 23-letno dekle iz Novega mesta.
Če so vas Nikine dogodivščine prepričale, da preizkusite ponudbo spletnih portalov, kjer je prostovoljka in popotnica, ki smo jo gostili v Nočnem obisku, našla delo na Danskem, Irskem in v Ugandi, še nekaj osnovnih informacij o obeh spletnih straneh.
Wwoofing ponuja zgolj delo na organskih farmah. Nika je na taki kmetiji s 5. urami na dan poplačala hrano ter prenočišče in tako prihranila denar, ki ga je namenila obisku turističnih znamenitosti in letalski karti. Spletna stran Workaway pa ponuja več različnih del po svetu: delo na kmetiji, delo v hostlu, gospodinjska pomoč pri družini, delo varuške ipd.
Tudi v načinu plačila se razlikujeta. Wwoofing ima vsaka država zase, torej moraš ti za vsako državo dostop do teh podatkov plačati posebej ter velja zgolj eno leto. Medtem ko Workaway velja za cel svet, za dve leti.
Izkušnja je Niko zaznamovala tako globoko, da oktobra spet odhaja na pot. Morda ob priložnosti slišimo še kaj več o njenem potovanju v Ugando.
Velika noč je polna pisanih barv in omamnega vonja po orehovi potici. Po prijetnem dnevu bo tudi noč zanimiva. Napolnite svoj telefon, pripravite kakšno šalo in po polnoči vas voditeljica Mojca vabi na neobvezen prijazen klepet.
Aleš Smrekar se je zelo mlad zapisal morju in jadranju, kjer je našel enega od poklicnih izzivov. Kot novinar je bil skoraj dve desetletji tudi nepogrešljiv radijski glas alpskega smučanja. Prav zaradi povezanosti z morjem ga, Gorenjca, gostimo na valovih Radia Koper. Aleša Smrekarja je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Nočni pogovor bo zvenel o glasbi in skozi njo. S pevko, ki ima rada poezijo in poezija ljubi njen glas. Z njenega prvega albuma so prelepo peli stihi pesnice in igralke Mile Kačič. Za drugega je verze napisala sama. Na tretjem pa zveni sodobna romska poezija pesnikov iz Balkana in Vzhodne Evrope. Album Kamlisajlan je letos pripotoval še v elektronski različici, Katja pa s svojo muziko potuje po glasbenih žanrih, po svetu in se včasih vrne tudi domov, ali bolje rečeno k nam. Če si doma v muziki, je tvoj dom povsod, kamor položiš glavo. Vsak oder, na katerem nastopaš. Katjo Šulc je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Japonska, ta skrivnostna in daljna dežela, ima v srcih Karmen in Borisa Peršaka posebno mesto. Tam živi njuna hči in nedavno sta jo obiskala, ob tem pa prepotovala več kot 4000 kilometrov po otokih Honšu, Kjušu in Šikoku. Navdušena nad njeno zgodovino in posebnostmi sta na III. gimnaziji v Mariboru pripravila posebno razstavo. O lepotah, tradiciji in nasploh o deželi vzhajajočega sonca, kjer je na leto okoli 1500 potresov, bosta pripovedovala po polnoči. Pred mikrofon ju je povabila Darinka Čobec.
Tanji Cegnar vreme ni le tema za neobvezen klepet, ampak znanost, ki ji je posvetila velik del življenja. Četudi daje resen vtis, pa se priljubljena vremenoslovka in klimatologinja hitro izkaže za iskrivo sogovornico. Ob vse bolj perečih podnebnih spremembah ne sedi križem rok, ampak dejavno išče konkretne rešitve. Zanjo se pogovor ne konča pri ciklonih, frontah in ultravijoličnih žarkih; še marsikaj drugega nam bo povedala nocoj po polnoči. Prav gotovo si lahko z njenim prihodom v radijski studio, kljub napovedanim padavinam, obetamo vedro razpoloženje. S Tanjo Cegnar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Kakšno je vaše mnenje o gorskih kolesarjih? Divjaki, ki brezglavo divjajo po poteh, ki so del naravne in kulturne dediščine in ogrožajo ostale ljubitelje pohodništva ali športniki, ki s svojim prostovoljnim delom skušajo državi ponuditi veliko več – šport, rekreacijo, tekmovalno in turistično, predvsem pa družbeno pomembno dejavnost? Če ste na kolesu ali se mu raje izognete, vas voditelj Jure K. Čokl po polnoči v družbi gostov iz slovenskega gorsko kolesarskega konzorcija vabi na zelo razgibano vožnjo.
»Dokler vse ženske, vsi ljudje, ne bomo živeli enakovrednih življenj, je še veliko bojev, ki jih morava izboriti. Začniva.« Tako avtorica knjige Lastno življenje , v podnaslovu Srečanje z Zofko Kveder, Manca G. Renko nagovori bralce. Zakaj knjiga, kakšni so razmisleki o položaju žensk, književnosti nasploh, izzivih sedanjega časa in zgodovini, po polnoči, ko bo Manca G. Renko gostja Darje Groznik.
Diano Pungeršič in njeno bralno druščino v poletnih mesecih najdete v Arheološkem parku Simonov zaliv, sicer pa dela v Mestni knjižnici Izola, kjer vodi bralni klub Kira knjiga. Pred nedavnim je za prevod dela Knjiga o britofu prejela nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko. Podpisana je tudi pod številne literarne kritike, danes zvečer pa jo lahko srečate na slovaškem večeru v Librisovi knjigarni v Kopru. Nekaj čez polnoč pride tudi k nam – gostila jo bo Breda Biščak.
Osmega aprila se bo zgodil že osmi Dan za spremembe. Velika vseslovenska prostovoljska akcija bo znova združila številne akterje po Sloveniji, letos še posebej z namenom spodbujanja in širjenja sodelovanja. Sodelovanje je namreč pot do uspeha, pravi Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije, ki nam bo po polnoči predstavila akcijo Dan za spremembe. Izvedeli boste tudi, kje se lahko pridružite eni izmed 121 akcij. Govorili bomo tudi o rezultatih dosedanjih akcij in tudi o tem, kaj sploh pomeni biti prostovoljec in kako kar najbolj učinkovito pristopiti k tovrstnemu delu.
Na obisk v nočni program prihajata Mateja Vodopivec in Darja Ren. Obe podjetniško naravnani, z ljubeznijo do gibanja, prehrane in narave. Mateja vodi najrazličnejše vadbe, med drugim pa tudi novo vadbo v Sloveniji – Indian balance. Ljudem pomaga predvsem pri vzpostavitvi ravnovesja v telesu ter iskanju prave poti in ravnovesja v življenju. Darja pa je organizatorka velnes storitev, strokovnjakinja za zdrav življenjski slog, pa tudi promotorka Kneippovih metod naravnega samozdravljenja. Kako najti ravnovesje v vsakdanjem življenju in kako poskrbeti zase tudi na naraven način? Prisluhnite zanimivemu pogovoru nekaj minut po polnoči. Z vami bo ponočevala voditeljica Jasmina Bauman.
Bruce Springsteen je začel pisati svojo avtobiografijo leta 2009, potem ko je s svojo skupino, The E street band, zaigral med polčasom Super Bowla. V sedmih letih je spisal pronicljivo avtobiografijo, v kateri z bralci deli najtežje trenutke svojega življenja, ki pa so bili navdih njegovim največjim skladbam. Na poetičen način pripoveduje o nevarnostih slave in boju z depresijo ter iskreno opisuje težaven odnos z očetom. Sredino noč bomo začeli s pogovorom o legendi ameriškega delavskega razreda Brucu Springsteenu. Njegovo življenje nam bo predstavil avtor slovenskega prevoda njegove avtobiografije, prevajalec in popotnik Simon Demšar. Pred mikrofon ga je povabila Lea Ogrin.
Slovenska glasbenica Neisha je na praznik zaljubljenih izdala nov studijski album Vrhovi, ki ga je na isti dan v intimi svojega doma v živo preko spleta predstavila tudi obiskovalcem spletnega portala MMC. Novi izdelek prinaša kopico svežih skladb, ki so zlitje osebnih čustev in kažejo zrelost ter pristnost neustavljive Neishe. Nekaj jih bomo predstavili tudi nocoj, ko bo Neisho na nočnem obisku gostil Sandi Horvat.
Med bolj posebna imena slovenski vinarjev gotovo sodi Pasji rep. A ime ni naključno izbrano, saj se za njim skriva dobra vinogradniška lega v Vipavski dolini. Samo Premrn je predstavnik že 4. generacije vinarjev, ki so načrtno obudili avtohtono sorto zelèn. Čeprav je v študentskih letih naredil manjši odmik od vinarstva, je ob povratku v dolino in prevzemu kmetije velik pečat pustil predvsem v rdečih vinih. Je zagovornik Vipavske doline kot vrhunske vinske destinacije, ki pa ima pred seboj še veliko izzivov. O ustvarjanju avtorskih vin, nadaljevanju tradicije in vinskih trendih se bo z njim pogovarjala Ana Skrt.
Med tistimi, ki jim je RTV Slovenija pred dnevi podelila nagrado za življenjsko delo, je tudi Neva Zajc. Radijka z veliko začetnico, poznavalka umetnosti, ljubiteljica kulture, ki s svojimi idejami, predanostjo, izkušnjami in znanjem vodi in oblikuje podobo našega radia ter kot mentorica vzgaja bodoče sodelavce Radia Koper. Cenjeno sodelavko bo gostil Iztok Novak Izy.
Anja oziroma Zhanghua Ye je v Slovenijo prišla pri 11-ih letih. Privajanje na deželo, v kateri so vrstniki v šoli govorili njej nerazumljiv jezik, je bilo težko, a uspešno. Pozneje se je odločila, da ne bo nadaljevala družinske tradicije – iz gostinstva je prestopila v poslovni svet, saj se ukvarja z vodenjem kitajskih delegacij, prevajanjem in pomočjo Kitajcem pri urejanju slovenske dokumentacije. Kako se kitajski priseljenci znajdejo pri nas, kako dobro poznamo državo, v kateri se je rodila, ter kaj kitajske turiste privabi k nam, bomo Anjo vprašali po polnoči. Bodite z nami!
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Rad pove, da je mojster pripovedovanja, da je popil že več kot petsto različnih vrst piva in da šale stresa kot iz rokava. Življenjepis Antona Curka se bere kot scenarij za film. V sedemdesetih je bil zraven, ko so v Krškem gradili jedrsko elektrarno; v osemdesetih je Slovence učil uporabljati računalnik; v devetdesetih pa je za podjetja načrtoval in postavljal razstavne prostore. V noči s torka na sredo nam bo nočne ure krajšal Anton Curk. Govoril bo o športu, naravi in tehniki. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.
V noči na ponedeljek se bomo z gostoma, Bojanom Žižmondom , predsednikom Zveze za prosto letenje Slovenije in Damjanom Pregljem, predsednikom kluba Polet iz Nove Gorice, pogovarjali o jadralnem padalstvu in zmajarstvu. Gosta je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Pomlad je tu in noči začenjajo lepo dišati. Če bi ob premiku na poletni čas radi imeli družbo, se s kako šalo ali zanimivim dogodkom iz svojega življenja po telefonu oglasite voditeljici Mojci.
Gostja v nočnem programu bo Patricija Lovišček, vodja piranskega Epicentra, ki skrbi, da otroci in mladostniki ne preživljajo prostega časa pred računalnikom, temveč spoznajo in se učijo veščin življenja skozi druženje s sovrstniki. Spoštovanje, strpnost, prijateljstvo, zdravje – nekaj vrednot, s katerimi prek različnih dejavnosti nagovarjajo obiskovalce Epicentra. Beseda pa bo tekla tudi o tem, kaj pomeni biti mama posebnega otroka in o družinskih odnosih, ki so zaradi hitrega načina življenja marsikdaj skrhani. Patricijo Potočar Godnič je pred mikrofon povabila Vesna Potočar Godnič.
Neveljaven email naslov