Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


14.07.2021

Poetična noč z Emily Dickinson

Skozi poletno noč bo šepetala poezija, prepletan z odlomki iz romana o življenju največje ameriške pesnice, ki za časa življenja ni izdala nobene pesniške zbirke, danes pa ima kultni status med mnogimi bralkami in bralci po svetu. Prvi zvezek njene poezije smo pred tremi letu dobili tudi v slovenščini, v sijajnem prevodu Tadeje Spruk. Obsega 298 pesmi, napisanih med leti 1850 – 1861. Emily Dickinson je živela in ustvarjala v odmaknjenosti, a vendar je bila ves čas v živem stiku z zunanjim svetom. Strastno je prebirala knjige in časopise, si dopisovala z znanci, prijatelji in sorodniki. Ohranjenih je okoli tisoč. Njena pesniška zapuščina pa obsega 1800 pesmi. O moči poezije pravi: “Če preberem knjigo, ob kateri moje telo oledeni in ni več ognja, ki bi me lahko ogrel, vem, da je to poezija. Če fizično čutim, kot bi mi nekdo odrezal vrh glave, vem, da je to poezija. Le po tem dvojem jo prepoznam. Jo je mogoče prepoznati kako drugače?” V svet poezije Emily Dickinson vas bo popeljala avtorica oddaje Nada Vodušek.


12.07.2021

Leon in Miha Firšt

Nočni program prinaša obilico glasbe izpod peresa mladega slovenskega skladatelja - slišali bomo koncertna in komorna dela, za katera je prejel že marsikatero nagrado, potopili pa se bomo tudi v svet muzikala – izvirno slovenskega. Družili se bomo z grofi Celjskimi, pokukali v Butale in se poigrali s Kurami. V studio bosta prišla člana glasbene dinastije Firšt – sinova skladatelja Nenada Firšta - in sicer skladatelj in pianist Leon, eden najvidnejših slovenskih skladateljev mlajše generacije, ki je ustvaril je že več kot 100 raznovrstnih skladb, ki jih redno izvajajo v Sloveniji in tujini, ter kontrabasist, pedagog, producent in direktor Hiše kulture Celje Miha Firšt. Gostila ju bo Lucija Grm. Nočna voditeljica bo Lucija Grm!


11.07.2021

Projekt B-AIR: dr. Katarina Zadnik

Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru z dr. Katarino Zadnik. Oddajo bo vodila Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


10.07.2021

Nelfi Depangher

Nelfi Depangher je prvo ime slovite zasedbe Faraoni. Bobnar, skladatelj, pisec besedil in, ob vsem oz. predvsem, mož na mestu. Za pričevanja o porodnih krčih slovenskega rocka, o lagodju hotelskih teras, občedomovinski slavi, segajoči do Kube in ZDA, o festivalih in produkciji slovenske pop glasbe, veličastnem glasbenem dogodku ob »šumljanju« Simonovega zaliva ter usodah številnih glasbenih sopotnikov - bo Nelfi Depangher vsekakor pravšnji sogovornik. Kot nalašč je splet okoliščin botroval prav posebni »fešti«, ki jo v nedeljo za občinski praznik mesto Izola poklanja svoji največji glasbeni skupini. Tudi o tem se bosta v nočnem programu Radia Slovenija, ki bo v prednočju festivala Melodije morja in sonca potekal iz studia Radia Koper, pogovarjala z gostiteljem Armandom Šturmanom. Vabljeni k poslušanju …


09.07.2021

Borut Peršolja

Na nočni obisk prihaja Borut Peršolja, po izobrazbi magister geografskih znanosti, ki ga je življenjska pot neločljivo povezala z gorami. O mnogih pogledih nanje piše na blogu z naslovom Razgledi in ob tem pravi, da hodi, pomaga, piše in zardeva. Z objavami, ki jih ustvarja že skoraj 15 let, pa se želi prepričati, da ni sam - in širi svoja znanja. Teh je zelo veliko. Gorniškim razmislekom Boruta Peršolje, ki je sicer zaposlen kot vodja Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora, boste lahko prisluhnili po polnoči.


08.07.2021

Ana Vovk

Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanje o dojemanju sveta okrog nas. Gostja bo dvojna doktorica znanosti s področja fizične geografije in varstva okolja Ana Vovk. Kako z vsestransko povezujočo obravnavo kozmosa, okolja ter ljudi in s holističnim načinom izboljšati življenje na različnih področjih in zakaj je revitalizacija posameznika osnova za razvoj novega znanja in neposredne povezave teorije s prakso za vse generacije? Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.


07.07.2021

Ičo Vidmar

Od nekdaj ima odlično uho za izzivalno, drugačno muziko. Jazz, blues, improvizirano glasbo, afriške godbe je poslušalkam in poslušalcem Radia študent odkrival dolga desetletja, vse od osemdesetih let preteklega veka. Iz sociologije kulture je doktoriral z disertacijo o neodvisni novi muziki in družbenih bojih glasbenih formacij v neoliberalnem New Yorku. Leta 2017 je pri založbi Studia humanitatis objavil monografijo Nova muzika v New Yorku, neodvisni glasbeniki in pravica do mesta. Nočni pogovor bo sprehod skozi raznolike godbe in glasbene scene. Tudi skozi njihove družbene kontekste, seveda, saj glasba vznika znotraj njih in se z njimi prepleta. Sociolog kulture, glasbeni publicist, prevajalec in kritik Ičo Vidmar je nočni gost Nade Vodušek.


05.07.2021

Neja Jesenko

Hribi v lepih poletnih dneh kar kličejo k sebi, le ozreti se je treba proti njim. Ena tistih, ki doline pogosto zamenja za planine, je mlada vplivnica Neja Jesenko. Krasni in neponovljivi razgledi, čudovita narava, popolna samota, ki jo zmoti kvečjemu kaka plašna žival, so zanjo eno najlepših doživetij. Od dni, ko je sledilce na platformi Instagram osvajala s fotografijami dih jemajočih fotografij sončnih vzhodov, se je do danes spremenilo zlasti to, da ji, t.i. influencerstvo zavzame več kot le delovni čas. Tu so še njena ljubezen do poročne fotografije, kolesarjenja in potovanj. Neja Jesenko pravi, da privlačiš to, kar si. Najbrž pa niste vedeli, da jo privlači tudi izdelava posebne, starinske strešne kritine, imenovane špičak, ki jo pomaga izdelovati očetu. O vsem se bo ob polnoči z njo pogovarjala Vesna Topolovec.


04.07.2021

Hana Kotar

Koliko 19-letnic poznate, ki so že lastnice svoje kavarne, čokoladnice in slaščičarnice? Hana Kotar, ki prihaja na Nočni obisk, je verjetno ena redkih, če ne celo edina v Sloveniji, ki se lahko pohvali s tem. Pravkar je končala srednjo šolo, a se že nekaj časa preizkuša tudi kot mlada podjetnica, pod blagovno znamko Mama Paula pa uspešno trži vse bolj iskan domači sladoled, lastne čokolade in tortice. Kako se je znašla v svetu slaščičarstva, kako je znanje pridobivala doma in v tujini, zakaj prisega le na najbolj kakovostne in izključno naravne sestavine, kaj naredi dobro čokolado in kaj ta sladka pregreha pomeni njej ter kdo je bila mama Paula, bo Hana Kotar povedala Andreji Čokl v prvi uri nedelje.


03.07.2021

Pija Vrezner in Primož Sila

Kako postati podjetnik je lahko velik izziv. Potrebujemo dobro idejo in vizijo. Predvsem pa moramo verjeti vase. Tako sta svojo podjetniško pot začrtala Pija Vrezner in Primož Sila, par iz Gradišča pri Divači. Povezuje ju ljubezen do psov. Ona piše pisati bloge, iz katerih veje čista iskrenost nekoga, ki se spopada s takšnimi in drugačnimi razmišljanji o vzgoji in odnosu s psom. On si je zamislil pas, ki vsebuje vse nujne pasje pripomočke za vadbo ali aktivni sprehod. Res, da sta šele na začetku svoje poti, vendar pa kvaliteta pasje opreme, ki jo izdelujeta in dopolnjujeta, govori sama zase. Loredana Vergan ju je povabila v nočni program.


02.07.2021

Boštjan Polanec

»Nikoli ni prepozno, da postaneš nazaj to kar v resnici si. Začni se smejati tam, kjer si se včasih jezil in spremeni svojo pripoved«, med drugim pravi nocojšnji gost, Boštjan Polanec. Svojo karierno pot je začel kot grafik, nato je stopil v svet lepotne industrije, se spogledoval z modo in danes menedžer za ideje in trener za komunikacijo. Izkušnje, vtise in predvsem lekcije življenja pa je sedaj zbral v knjižnem prvencu #pridige. Koronsko leto je izkoristil še za stvari, ki jih do sedaj še ni uspel realizirati. Vzporedno je začel brati sveto knjigo islama, Koran in Sveto pismo. Kako so potekali ti prehodi med različnimi obdobji življenja? Katera (spo)znanja so bila zanj najpomembnejša? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo Boštjan Polanec zaupal Sandiju Horvatu.


01.07.2021

Tehniški muzej Bistra

V nočnem programu se bomo odpravili v Bistro, v nekdanji kartuzijanski samostan, kjer domuje Tehniški muzej Slovenije, ki prav letos praznuje 70.let in je namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Z zanimivimi sogovorniki se bomo sprehodili skozi zgodovino, se ustavili v sedanjosti in pokukali v prihodnost. Nato pa bomo do zgodnjih jutranjih ur spregovorili o zdravilnem učinku pink ponga in o zdravju oči, glasbeno in govorno pa vam bomo popestrili noč Marko Banda, Kevin Koradin in Nino Ošlak. Gostitelj: Robert Zajšek.


30.06.2021

Lucija Kuntarič

Strastna in polnokrvna umetnica, plesalka, koreografinja, režiserka, scenaristka in učiteljica Lucija Kuntarič, hči kinooperaterja v rodni Kostanjevici na Krki, se je v umetnost zagledala že kot deklica. Pri 15-ih jo je doletela posebna čast, ko je nastopila na najbolj pomembnem dogodku doma, na znamenitem »perforcenhausu«, kjer je smela plesati kan kan. Odtlej se je pisala zgodba o Harlekinkah, plesni skupini, kjer se je kalilo vsaj 300 plesalk. Lucija se je kot režiserka in scenaristka podpisala tudi pod bleščeče prireditve, ki so doživele več deset ponovitev in stoječe ovacije. Ob izteku šolskega leta, ki je zanjo zmeraj eno težjih sloves, saj s svojimi učenci splete posebno vez, se bo s to, posebno damo, o njeni bogati življenjski poti pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.


28.06.2021

Nuška Drašček

"Če že ne morem leteti, naj vsaj pojem" z mislijo ameriškega skladatelja in tekstopisca Stephena Sondheima začenja avtobiografijo na svoji spletni strani ena najvidnejših slovenskih pevk, ki občinstvo navdušuje s svojim edinstvenim glasom in glasovnim razponom, izjemno odrsko prisotnostjo ter izredno širokim repertoarjem, ki sega od opere, samospeva in drugoih klasičnih vokalno-instrumentalnih del do šansona, jazza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. V nočnem programu bomo nekaj iz tega repertoarja zavtreli tudi ob pogovoru Lucije Grm z nenadkriljivo vokalistko Nuško Drašček.


27.06.2021

Primož Lukežič

Primož Lukežič (1983) se je s fotografijo začel profesionalno ukvarjati leta 2008, ko je na ogled postavil tudi svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat se jih je, tako samostojnih kot skupinskih, nabralo že kar nekaj, prav tako tudi mentoriranj na raznih foto dogodkih in delavnicah. Je diplomant fotografije Visoke šole za storitve VIST, kjer od leta 2015 kot strokovni sodelavec tudi predava predmet reklamne in modne fotografije na Oddelku za fotografijo. Diplomiral je na temo Napetost med elementi pri inscenirani fotografiji, zato ne čudi, da mu je najbližja zvrst inscenirana cinematska fotografija, kjer "neprestano iščem napetost med subjektom in objekti v prostoru ter s tem ustvarjam željeno naracijo". Vse bližnja pa mu, zaradi svoje intimnosti in»večnosti«, postaja tudi portretna fotografija. Kot uveljavljen modni in komercialni fotograf ima med naročniki tudi številna znana imena, zanj pa je pri ustvarjanju zelo pomembna ekipa s katero dela, saj sodeluje s priznanimi slovenskimi kostumografi, modnimi oblikovalci, frizerji in maskerji. Tudi letos je del tradicionalnega bienalnega fotografskega festivala Foto VIST (21.6. - 2.7.), ki osvetljuje različne vidike rabe fotografskega medija in je zasnovan kot platforma za izmenjavo znanj, izkušenj in mnenj ter prostor za mreženje znotraj fotografskega prizorišča v Sloveniji.


26.06.2021

Luka Lisjak Gabrijelčič

Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič - zgodovinar, politični analitik, urednik revije Razpotja in kolumnist Dela bo naš sogovornik na nočnih valovih Radia Koper. Ob trideseti obletnici neodvisnosti se bomo z njim pogovarjali o poti, ki jo je Slovenija prehodila v tem obdobju in o dogodkih, ki so jo najbolj zaznamovali. Tudi o tem, zakaj nismo postali druga Švica kot so nekateri politiki obljubljali pred 30imi leti ter kakšna družba smo postali in kam gremo. Seveda s sogovornikom ne bomo mogli mimo trenutnih družbeno političnih dogodkov. Z njim se bo pogovarjala Nataša Uršič.


25.06.2021

Nočni pogovori z Mojco

Toplo, vroče, poletna noč. Ja, tudi pesem Poletna noč boste slišali takoj na začetku nočnega programa. Če vam vročina in polna luna ne bosta pustili spati, pa le pokličite voditeljico nočnega programa Mojco Blažej Cirej in si dajte duška. Njej pa kakšno šalo.


24.06.2021

Taja Vovk Van Gaal

Gostja po polnoči bo Taja Vovk van Gaal, zgodovinarka in sociologinja, vrsto let direktorica Mestnega muzeja v Ljubljani, do upokojitve v začetku letošnjega leta pa kreativna direktorica Hiše evropske zgodovine v Bruslju. V pogovoru med drugim o tem, kaj je prepričalo komisijo, da se je odločila prav za slovensko strokovnjakinjo in kakšen je ugled naših muzejev in galerij po svetu. Konec tedna se začenja Festival Lenart, zato smo pripravili nekaj utrinkov iz prejšnjih festivalov, napovedali pa bomo tudi Parado ponosa, ki bo po dveh letih to soboto ponovno v Mariboru. Vaša nočna voditeljica bo Darinka Čobec.


23.06.2021

Safet Zec

Oddaja Sami naši prinaša pogovor z enim izmed najbolj znanih bosansko-hercegovskih slikarjev, Safetom Zecem. V galeriji Obala si lahko do konca meseca ogledamo njegovo razstavo in sicer cikla Exodus in Objemi. V oddaji sami naši ne zamudite tudi zgodbe o Zvezi hrvaških društev Slovenije, ki letos praznuje svojo pet in dvajseto obletnico, izvedeli pa boste nekaj več tudi o glasbilu guslah, pomembni kulturni dediščini Srbije.


23.06.2021

Pred kresna noč na Nočnem programu nacionalnega radia

Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špela Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma. O umetnosti poslušanja Lahkotnost in neposrednost prejemanja preštevilnih informacij in pričakovana hitra odzivnost sta dandanes postala pravilo, zato se zdi vse težje, da si posameznik vzame čas. Čas zase, čas za razmišljanje, predvsem pa čas za poslušanje (sebe, drugih, zvokov, okolice). Pa vendar je ravno to dejanje, poslušanje, ki se morda zdi preprosto in nepomembno, to krhko dejanje, ki je v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji tako krhko, tisti potencial ranljivega, ki razpira razmislek o okolici in slišanih besedah na način in v času, ki jih je prek vizualnega vrednotenja težko dosežemo. Zato nocoj na Nočnem programu nacionalnega radia pripravljamo mali eksperiment – od 00.00 do 5.00 bomo z gosti in poslušalci, ob glasbi in odlomkih iz umetniških del, pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Gostje v studiu bodo psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajka Muršiča, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Veseli bomo tudi vaših zgodb in misli o umetnosti poslušanja in o tem, zakaj in kako jo gojiti. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. ** O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega' kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem je moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku? Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo. Od psihologije do antropologije. Od filozofije do umetnosti. Od besede. Do izkušnje. Ob 00.00 se nam bodo v studiu ob 00.02 pridružili psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij. Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


Stran 40 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov