Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Mladi so kljub vsemu komunikativni
Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.
Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Starši so pomemben dejavnik
Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.
Zasvojeni ljubitelji iger
Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.
Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.
Kdaj kupiti pameten telefon?
Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.
Kdaj naj postanemo pozorni?
Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:
Povezave:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Mladi so kljub vsemu komunikativni
Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.
Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Starši so pomemben dejavnik
Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.
Zasvojeni ljubitelji iger
Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.
Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.
Kdaj kupiti pameten telefon?
Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.
Kdaj naj postanemo pozorni?
Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:
Povezave:
Začela se je šola, ampak še vedno nas razveseljujejo topli dnevi, ko lahko naokoli tacamo v kratkih rokavih. Vonj po pečenem kostanju je še daleč, zato uživajmo indijansko poletje. In uživajmo tudi v nočnem druženju, v nočnih pogovorih.
Pisatelj, pesnik, etnolog, novinar, tonski mojster, glasbeni urednik, potopisec, popotnik, planinec. Dve uri pogovora z enim najplodnejših piscev bo bržkone premalo, da bi osvetlil svojo ustvarjalno pot, a vsaj delček nje nam bo razkril nočni gost Ivan Sivec.
Tokrat v Nočnem obisku gostimo eno največjih poznavalk fotografske umetnosti, višjo kustosinjo in vodjo Jakopičeve galerije dr. Marijo Skočir, ki je v Slovenijo pripeljala tudi velikane svetovne fotografije, kot so Robert Ballen, Sebastiao Salgado in Letizia Battaglia.
Rdeča nit tokratnega nočnega obiska bo slovenščina. V goste namreč prihajata slovenistki, dr. Klara Šumenjak in lektorica Nika Pavletič s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Prva je doktorirala s področja narečij, v zadnjem času pa se posveča slovenščini kot drugemu oz. tujemu jeziku. Druga prav tako raziskuje slovenščino kot tuji jezik in slovensko-makedonsko primerjalno slovnico. O ljubezni do slovenskega jezika bo torej tekla beseda, o knjižnem jeziku in narečjih, o njuni skrbi za študente, o vplivnežih in slovenščini v glasbenih besedilih, pa o tujcih in njihovih zagatah pri učenju.
Niti leto dni po izidu prve, zelo uspešne in pri občinstvu dobro sprejete zgoščenke Umazane misli je pred slabim dnem luč sveta ugledal že novi album mlade skupine Joker Out. Demoni prinašajo deset novih skladb in novih modrosti o življenju. Nekaj novitet, skupaj z nekaterimi uspešnicami prvega albuma, si bomo zavrteli med pogovorom s člani zasedbe. Kris Guštin in Jan Peteh bosta z nami delila proces nastajanja nove zgoščenke in vtise z razprodanih koncertov po državi.
Na nočni klepet smo povabili Polono Požgan, ki se že dve desetletji ukvarja s komunikacijo, ki bo tako rdeča nit prve ure. Poznamo jo kot predavateljico, radijsko in televizijsko voditeljico in pisateljico. Ravno je izdala knjigo Govori in inspiriraj z zlatimi pravili komunikacije in številnimi drugimi praktičnimi nasveti.
V noči šansonov se bomo zadrževali na začetku 20. stoletja, in sicer bomo sprva še na pariškem Montmartru, tako kot prejšnjikrat. Pretežni del noči pa bomo posvetili posebnemu žanru tega obdobja, tako imenovanemu chansonu a voix, kar je bila oznaka za tiste popevke, ki so jih peli pevci s posebno močnim glasom, pogosto so bili to kar operni pevci.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Na nočni obisk bo prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360. Čopi je tudi prejemnik gazele, priznanja za najhitreje rastoče podjetje v primorsko-notranjski regiji leta 2021. Blagovna znamka 360 Karting je namreč mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. V pogovoru z Iztokom Novakom Easyjem se bosta dotaknila poklicne kariere, Čopi je tudi prejemnik priznanja gospodarstvenik Primorske in finalist izbora za mladega managerja leta, ter seveda dijaških in študentskih dni, ko se je Jernej ljubiteljsko preizkušal tudi kot radijec. Po šestih letih dela na področju avtomobilizma je prešel v tehnološke vode. Vabljeni k poslušanju kmalu po polnoči.
Motoristi so prav posebni ljudje. Kdor ima rad motor in predvsem vožnjo z njim, ljubi svobodo v kombinaciji z užitkom, občutkom vetra na sebi … Pravi motorist uživa, ko gleda okoli sebe, uživa v vonju asfalta in bencina, v naravi, svobodi in pobegu iz monotonega življenja. V tokratnem nočnem programu bosta dva velika ljubitelja hitrih motorjev predstavila za marsikoga čudovito življenje, ki pa ga velikokrat, prevečkrat, pretresejo tragične nesreče. In tu nastopijo Beli angeli, dobrodelno društvo, katerega idejni oče in gonilna sila je Vili Gorenc. V studiu je še en zelo pomemben član društva, Sergej Kosman. S sogovornikoma boste po polnoči spoznavali življenje motoristov in poslanstvo Belih angelov.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili mariborsko kulturno producentko in aktivistko Tanjo Cvitko. Znana je po festivalu, ki spodbuja enakost, poseben eksperiment pa je pripravila tudi v projektu občinskega participativnega proračuna.
V neskončnem, prastarem labirintu hodnikov in soban fiktivnega sveta stoji nešteto kipov in vsak je drugačen od drugega. V njem je zaprt ocean, valovi bučijo po stopniščih in lahko preplavijo prostrane sobane ter zalijejo nepozornega obiskovalca. A nikar se ne bojmo stopiti v ta svet vzporedne resničnosti, po njem bomo potovali s Piranesijem, ki razume njegove vzorce in pedantno, sistematično raziskuje in popisuje svoj nenavadni dom, da bi doumel njegova čudesa. V hiši pa prebiva še moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja, ki naj bi bilo nekje v Hiši.
Uroš Buh je igralec, pevec, multiinštrumentalist, avtor glasbe, režiser slovenskih sinhronizacij celovečernih animiranih filmov in še bil lahko naštevali, a omenimo za zdaj še, da je pred nedavnim izšla njegova knjiga z naslovom Mohopedija – biografija slovenskega kolesarja Mateja Mohoriča.
V noči šansonov se bomo vrnili več kot sto let nazaj, prav na začetek 20. stoletja, in sicer na pariški Montmartre. Družili se bomo s pevci, skladatelji in pesniki, ki so takrat tam živeli in delovali ter so ustvarili tisto, čemur se še danes reče duh Montmartra.
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak.
Del nočnega programa bomo namenili življenjski zgodbi Slovenke, ki je otroštvo preživela v Velenju, polovico srednješolskih let v Italiji, nato pa je v Kanadi študirala ekonomijo in politične vede. Življenjska pot jo je med drugim vodila v Ottawo, Minnesoto in Ohio, dom si je ustvarila na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York. Naša gostja bo Veronika Dolar, ki poletne dni najraje preživlja v Sloveniji. V luči aktualne situacije v svetu smo jo povprašali o največjih ekonomskih izzivih, ki so pred nami, v pogovoru pa nam bo odstrla velik del ameriške realnosti, ki ni tako sanjska, kot jo recimo prikazuje množična kultura – še posebej filmska industrija. Kako njej čez lužo uspeva usklajevati pestro družinsko življenje s poklicem raziskovalke in profesorice? Ali drži nenapisano pravilo, da se v New Yorku ponuja uspeh na vsakem koraku, a le pod pogojem, če si sposoben hitrega tempa in imaš rad tek na dolge proge?
Jure je mojster fizioterapije, ali kot jo nekoliko hudomušno, a še kako resnično poimenuje: fiziolofije. Pri manualni terapiji namreč ni pomembna samo tehnika. Skoznjo se pri njegovem delu pretakajo raznolika znanja in sposobnosti, s katerimi naslavlja pereče probleme sodobnega načina življenja, odtisnjene v človekovem telesu in duši. Po diplomi je pripravništvo opravljal v domu starejših občanov Fužine. V nasprotju z mnenjem nekaterih poklicnih kolegov, da človek v domu starejših občanov ne pridobi konkretnih strokovnih znanj in kompetenc, je spoznal pomen potrpežljivosti in poslušanja, ki sta temelj njegovega dela, saj omogočata, da se resnično posveti vsakemu pacientu in prisluhne njegovi zgodbi. Tudi Juretova zgodba je zanimiva in raznolika. Je strasten zbiralec plošč, rad jih suka pod imenom DJ Rekordman. Za odpravljanje nemira stresnega vsakdana pa uči umetnost lenarjenja.
Zvok je naša prva zaznava zunanjega sveta, umetnost poslušanja pa se začne že v prenatalni fazi. Kako pomembna je zvočna umetnost za dojenčke in kakšno popotnico za življenje dobi otrok, ki odrašča v varnem zvočnem okolju, se bomo v noči na nedeljo pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko, doktorico Katarino Kompan Erzar. Predstavili pa bomo tudi projekt novih zvočnih iger za dojenčke, ki nastajajo v okviru mednarodnega projekta B-Air. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Gost tokratnega nočnega programa bo Simon Vendramin, poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote in vodja intervencije ob nedavnem požaru na Krasu. 17 dni so se gasilci iz cele Slovenije borili z največjim požarom v zgodovini naše države.
Neveljaven email naslov