Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Mladi so kljub vsemu komunikativni
Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.
Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Starši so pomemben dejavnik
Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.
Zasvojeni ljubitelji iger
Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.
Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.
Kdaj kupiti pameten telefon?
Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.
Kdaj naj postanemo pozorni?
Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:
Povezave:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Mladi so kljub vsemu komunikativni
Zdi se, glede na splošno prepričanje, da mladi zaradi vedno bolj pogoste uporabe družbenih omrežij težje navezujejo pristne stike z vrstniki. Pa ni čisto tako, meni Špela Reš. So bolj globalizirani, poznajo jezik, lažje pridejo v stik z vrstniki iz drugih držav … je pa res, doda, da so ti stiki bolj plitki in drugačni od tistih, kakršne pozna starejša generacija. Mladi se v glavnem zavedajo pomena tako imenovane ‘face – to – face’ komunikacije. Družbena omrežja uporabljajo tudi kot orodje, ki jim omogoča večji spekter informacij. Seveda obstajajo tudi tisti, ki so s tem zasvojeni in počnejo samo to. Omrežja so hitra, zastonj in praktična, saj jih lahko spremljamo skoraj povsod.
Zanimivo je, da so uporabniki družbenih omrežij veliko bolj ekstrovertno usmerjeni kot ljubitelji računalniških iger, ki so načeloma bolj introvertirani. V vsakem primeru pa so redko družbena omrežja in računalniške igre glavni ali celo edini krivec za težave, s katerimi se srečujejo mladi.
Starši so pomemben dejavnik
Težava so lahko tudi starši. Ti so težko zgled mladim, če tudi sami prekomerno uporabljajo moderno tehnologijo, od otrok pa zahtevajo, da tega ne počnejo. Starši s svojo vzgojo lahko sicer najbolj vplivajo na ustrezno rabo modernih tehnologij svojih otrok. Zato strokovnjaki s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout dajejo velik poudarek na pogovorih s starši, ko rešujejo problematiko prekomerne uporabe različnih naprav. Veliko staršev sploh ne pomisli, da so njihovi otroci prekomerni uporabniki in da to lahko vodi v težave. Stanje se sicer izboljšuje, saj starši vedno pogosteje pokličejo ali pišejo strokovnjakom, naj jim svetujejo, kako preventivno ravnati ob nakupu pametnih telefonov, tablic ali računalnikov.
Zasvojeni ljubitelji iger
Največ zasvojenih je ‘igričarjev’ ali ‘gamerjev’. V zadnjem času se povečuje tudi zasvojenost s spletom, ki ni osredotočena na točno določeno vsebino, ampak bolj na prisotnost na spletu. Ne eno ne drugo v zmernih količinah še ni problem, dokler mladi poleg tega počnejo še kaj drugega – dokler je vse dobro tudi na področju športa, šole, druženja z vrstniki, dobrih odnosov v družini in komunikaciji. Posebej za zasvojenost ‘nevarne’ igre so tiste, kjer igralci igrajo vloge – izberejo podobo junaka, njegove lastnosti, ime … in potem začnejo živeti njegovo življenje, vzpostavijo nekakšen ‘alter ego’, drugi jaz, ki je lahko pogosto nadomestilo za neuspešnost na drugih področjih. Tak lik lahko postane idealni jaz igralca in večja kot je razlika med resničnostjo in igro, večja je težava.
Tipičen igričar, gamer je običajno zelo inteligenten, obvlada angleški jezik in je rad sam, s slušalkami na glavi. Pije energetske pijače, ne je redno ali sploh ne – ves čas je aktivno buden in podhranjen. Tudi do 72 ur brez premora. Tipični predstavniki so stari med 16 in 25 let. Če postanejo nasilni, imajo v večini primerov več razlogov za to. Igre so lahko samo dejavnik, ki vse to sproži. Take ljudi je treba opozarjati previdno, saj lahko reagirajo zelo burno, celo nasilno. Običajno odvisnost zanikajo in opravičujejo z izgovorom, da njihovi vrstniki počnejo še hujše stvari, pa jim nihče ničesar ne očita.
Kdaj kupiti pameten telefon?
Primerna starost je relativna. Nekateri otroci tak telefon obvladajo prej kot vrstniki, nekateri kasneje. Pomembno je, da otroci znajo sami povedati, zakaj tak telefon potrebujejo. Takrat je tudi pravi čas, da postavimo jasna pravila njegove uporabe. Ni tudi najbolje, da si otrok telefon kupi sam, saj je potem težje doseči disciplino – otrok namreč meni, da je telefon njegov in da nihče nima pravice posegati v njegovo lastnino. Pogovarjati se je treba strpno, saj sicer tvegamo dobre odnose in zaupanje otrok. Otrokom je treba razložiti tudi osnove bontona – tako uporabe telefona, družbenih omrežij kot tudi drugih naprav. Enako velja za šole – ponekod otroci telefone uporabljajo celo med poukom. Glede sankcij je pomembno, da ne ostanejo samo pri grožnjah. Če popustimo, otroci začnejo manipulirati in ukrepi ne dosežejo svojega učinka.
Kdaj naj postanemo pozorni?
Odvisnost ali prekomerna uporaba imata več znakov, pozorni moramo postati takrat, ko se začne pojavljati več pokazateljev:
Povezave:
Gostja nočnega programa bo Lara Delić, univerzitetna diplomirana psihologinja, ki se je že v sedmem razredu osnovne šole odločila, da bo to njen poklic. Govorili bomo o stiskah ljudi, sploh mladih, ki jih je prinesla korona, pa tudi o izgorelosti, ki jo danes čutijo mnogi. Nekaj časa pa bomo namenili tudi ljubezni do plesa in družini. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Najprej se je rodil, kar je lepo dejstvo, glede na to, kaj vse je nočni gost ponudil občestvu. Pronicljiv filmski, gledališki in televizijski igralec, glasbenik, režiser, pisec pesmi, voditelj, direktor, knjižničar, učitelj, lesar in tabornik Gojmir Lešnjak - Gojc, čigar život je rokenrol, je bil posredno gost nočnega programa. Z voditeljico Lucijo Grm smo se sprehodili skozi Gojčevo glasbeno ustvarjalno pot.
Rok Ferenčak zase pravi, da ljubi petje, živali in svobodo. Kako mu je to uspelo združiti na svoji poklicni pevski poti in na kakšen način mu ostale ljubezni prepletajo življenje, nam bo razkril v Nočnem pogovoru. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Februarja se za lovske pse galge začne v Španiji kruto obdobje. Ko je konec lovske sezone, lovcem postanejo odveč in znebijo se jih na različne krute načine. Da je odslužene hrte mogoče posvojiti tudi pri nas, je tudi zasluga nočne gostje, Dorotee Verše Paič. Skrbnica in ne lastnica dveh hrtov, prostovoljka na področju pomoči živalim, občudovalka in spoštovalka narave, jamarka, ki je poskrbela, da je varstvo jam postalo del usposabljanja mladih jamarjev. Na nočni obisk jo je povabila Alenka Terlep.
Robotika in mehanizmi je dejavnost, ki jo že več kot desetletje mladim prek različnih projektov približuje Alenka Malej, profesorica matematike in doktorica informacijsko upravljavskih ved. S sestavljanjem in raziskovanjem otroci spoznavajo naravoslovne vede, zlasti matematiko, ki je lahko povezana tudi z glasbo in športom. "Programirati robota, da gre po zarisani črti, ni tako preprosto", pravi Malejeva, ki jo navdušuje predvsem radovednost in iznajdljivost otrok. Z nekaterimi se je v preteklih letih udeležila tudi mednarodnih tekmovanj. Teh v zadnjem letu zaradi razmer ni bilo, tudi robo delavnica v Kopru še miruje. Kljub temu idej z robotskimi mehanizmi ne manjka. Z dr. Alenko Malej se bo v nočnem programu pogovarjala Tjaša Lotrič.
Pri 21-ih se po anesteziji ob porodu več ur ni prebudila in morda je bilo prav to sprožilec za močan izbruh pigmentne retinopatije, redke genetske bolezni oči, ki vodi v slepoto. »Kot bi mi nekdo izruval korenine! Padla sem,« po skoraj štirih desetletjih življenja s to boleznijo pripoveduje Mihela Gorše. Po dolgem obdobju iskanja čudežne terapije ali zdravila, ki jo je vodilo po svetu, se je z boleznijo spoprijela drugače – kljub invalidski upokojitvi je še enkrat rodila, pri 40-ih diplomirala, se vpisala v izobraževalni program za učitelje na waldorfski šoli, z avtodomom raziskovala Evropo, začela vrtnariti po biodinamični metodi in lani ustanovila Društvo obolelih za redkimi boleznimi očmi na genetski osnovi »Svetloba«. Na nočni obisk jo je povabila Andreja Čokl.
Gost nočne voditeljice Helene Ajdnik bo magister socialne pedagogike in trener nevrolingvističnega programiranja Jani Prgić. Pojasnil bo razliko med nevroznanostjo in nevrolingvističnim programiranjem in predstavil termine, kot sta pozitivna disciplina in mediacija. Ob teoriji pa se tudi s praktičnimi primeri dotaknil partnerskih odnosov, vzgoje otrok in delovanja možganov. Ti so neverjetno zmogljivi, česar se pravzaprav ne zavedamo. Kako biti dober do njih in zanje primerno skrbeti – boste izvedeli po polnoči.
V današnjem zelo oblikovanem svetu se zdi, da je bilo vse že narejeno in nas le redko lahko še kaj preseneti. A motivi, vzorci in objekti, ki jih ustvarja David Tavčar, dokazujejo nasprotno. Svojo pot industrijskega oblikovalca si je začrtal že zgodaj in se takoj po gimnaziji odpravil študirat na Šolo uporabnih umetnosti na Dunaju. Rad oblikuje tekstil in porcelan, ceni in išče že skoraj pozabljeno obrtniško mojstrstvo izdelovanja predmetov, a enak izziv mu pomeni tudi oblikovanje za množično proizvodnjo z indstrijskega tekočega traku. Živi med Ljubljano in Dunajem, sodeluje z mnogimi znanimi evropskimi podjetji. Dela mu nikoli ne zmanjka. Na nočni klepet ga je povabila Nada Vodušek.
21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Njegov osnovni pomen je spodbujanje spoštovanja ne le lastnega maternega jezika, temveč tudi maternih jezikov drugih ljudi in kultur, s tem pa tudi ohranjanja večjezičnosti in kulturne raznolikosti sveta. Popis prebivalstva iz leta 2002 je pokazal, da na območju Slovenije najdemo več kot petdeset materinščin. »Več jezikov govoriš, več veljaš«, meni gostja Nočnega obiska, Samanta Baranja. Jezikoslovka in naravna govorka romskega jezika, ki svoj materni jezik, romščino, raziskuje že več kot deset let, bo z nami delila še svojo izkušnjo odraščanja v večjezičnem okolju in izzivih, ki jih ta prinaša. Samanto Baranjo je na klepet povabil Sandi Horvat.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.
Nocojšnji nočni program bo odet v barve jesenskega cvetja, v zgodbe ljubezni in v glasbo nadarjene, iskrive in odločne pevke Nine Pušlar. Gostila jo bo njena odrska mama, nočna voditeljica Lucija Grm.
Gostja po polnoči bo Nina Medved, pesnica, kulturna producentka, urednica, fotografinja in prevajalka; na Festivalu mlade literature Urška je pred dvema letoma postala tudi uršljanka, najbolj perspektivna mlada literarna ustvarjalka. Vodi pesniško društvo Slam zverine in je tudi prva slovenska prvakinja v slam poeziji. Njena poezija domuje tudi v literarnih revijah, živih nastopih in drugih jezikih. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Darinka Čobec.
Predstavljajte si, da se, otovorjeni s težko opremo, vzpenjate po strmih, neobljudenih stezicah, ki se vijugajo do vodnih izvirov. Da se potapljate v skrivnosti kraških jam in sledite tokovom podzemnih voda. Sliši se pustolovsko. Romantično. Včasih je tudi naporno, predvsem pa je zaznamovano z znanstveno doslednostjo in natančnostjo. Delo višje znanstvene sodelavke na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU Nataše Ravbar je zapisano terenu. Raziskovanja naravnih pojavov pač ne moreš opravljati za pisalno mizo. Njena potepanja po kraškem svetu segajo onstran slovenskih meja. V času študija je več kot leto dni preživela na Kitajskem in tja se rada vrača. Tudi zaradi vezi, ki jih je pri svojem delu spletla s tamkajšnjimi raziskovalci. Z Natašo Ravbar se bo pogovarjala nočna voditeljica Nada Vodušek.
"Za nemalo občutljivih ljudi ostaja njihova resnica o samem sebi globoko in temeljito skrita. Kako pa lahko ljubiš nekaj, česar ne poznaš, kar nikoli ni bilo ljubljeno", je zapisala Alice Miller v knjigi Drama je biti otrok. Nemalo odraslih ljudi ostaja ujetih v njihova nerazumljena otroška čustva, zaradi katerih neprestano obupano poustvarjajo tisti čas, četudi so že zdavnaj veliki in zmorejo poskrbeti sami zase. Zaradi travmatičnih izkušenj se vrtijo v bolečih ljubezenskih odnosih, v katerih se ne počutijo dovolj dobri, prosjačijo za ljubezen, se odvisno oklepajo destruktivnih partnerjev in ne zmorejo zaživeti polnega življenja. Sanjarijo o idealu, ki jih bo ljubil, a zaradi nerazrešenih bolečin, se to ponavadi ne zgodi. Po prazniku zaljubljenih je čas, da na ljubezen pogledamo tudi s te, manj znane plati. Za ljubezen se ne prosi. Prisluhnite nočnemu programu to nedeljo ob Polnoči z voditeljico Vesno Topolovec. Njen gost bo klinični psiholog dr. Bojan Varjačič Rajko.
Andreja in Jože Potrebuješ se poznata iz šolskih klopi, njuna ljubezenska zgodba pa se je začela pred Jožetovim odhodom k vojakom. Par sta že več kot trideset let. Na kakšen način po tridesetih letih netita iskre ljubezni? Kaj je zanju ljubezen? Kako jo negujeta? Na valentinov nočni pogovor so povabili Andreja in Jože Potrebuješ ter Iztok Konc.
Gostja tokratnega nočnega programa bo učiteljica Mateja Peršolja. Primorka iz Vrtojbe že dvajset let živi v Domžalah, matematiko pa poučuje na Osnovni šoli Preserje pri Rádomljah. Že od začetka učiteljevanja raziskuje nove načine poučevanja in posvetila se je formativnemu spremljanju. Izdala je priročnik za učitelje Formativno spremljanje v praksi. Zaradi svojega dela je tudi ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Na nočni klepet jo je povabila Karin Zorn Čebokli.
Na nočnem obisku se nam je pridružila Špela Jezovšek – Stella, 20 letnica, ki je pred kratkim izdala svoj prvi studijski album z naslovom Ta neki neki. Vsestransko ustvarjalko odlikuje izvrsten glas, vsaj toliko pa tudi izvirni avtorski teksti in glasba. Ena izmed pesmi na albumu je napisana celo v japonskem jeziku, ki mu je zaradi zvena naša nočna gostja posvetila tudi študijsko pot. Ob tem Stella igra še klavir, violino in ukulele, na katere nam je med pogovorom tudi zaigrala. Pa tudi o oblakih, plesu in drugih stvareh, ki življenje Špele Jezovšek - Stelle delajo zanimivo, smo govorili.
V prvi ura nočnega programa bomo izdelovali domače milo. Naša gostja bo Mateja Fištravec, profesorica sociologije in prevajalka za nemški jezik, ki zase pravi, da je strastna raziskovalka življenja, radovedna in kreativna.
Človeško oko sliši marsikaj, a še zdaleč ne vsega. Medtem ko oko opazuje pajka, ki leze po steni, uho ne zaznava zvoka, ki ga njegovo premikanje ustvarja. Bioakustični umetnik Boštjan Perovšek ga ozvoči in posname. Neslišni vibracijski signali živali postanejo del njegovih kompozicij, ki pa niso zgolj znanstveno dokumentaristične. Umetnik jih obdeluje, posega vanje z avtorskimi intervencijami, bogati in spreminja zvočno sliko s pomočjo računalnika. Zanimajo ga tudi urbani zvoki in človeški glasovi. Njegove kompozicije kombinirajo zvočne pokrajine in ustvarjajo nove. Tako nastajajo številne zvočne instalacije, posnetki, zvoki za razstave, glasba za filme. Njegovo zadnje odmevno delo so Koronske noči v Ljubljani. Prisluhnite zvokom mesta med policijsko uro in pogovoru z umetnikom Boštjanom Perovškom, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov