Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.
V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.
Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.
Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.
Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.
Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.
Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.
Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.
V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.
Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.
Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.
Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.
Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.
Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.
Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.
Zavetišče za živali Maribor, ki je prehoden dom za vse izgubljene, zavržene in mučene kužke in muce, je lani praznovalo 30-letnico delovanja. Med drugim je njegova naloga tudi krepitev zavesti o odgovornem lastništvu živali, poudarja vodja zavetišča, Tomaž Kristanič, diplomirani inženir zootehnike. Rad ima vse živali, pravi, vendar so psi njegova največja ljubezen, kar bo pojasnil tudi v prvi uri nočnega programa, ko bo gost v našem studiu. Povabila ga je Darinka Čobec.
V Nočnem obisku bomo tokrat govorili o najstniških možganih. A ne iz strokovnega vidika. Gost bo režiser Primož Ekart, ki je na oder postavil predstavo Vihar v glavi. Ta se ukvarja z zanimivim vprašanjem, zakaj so najstniki takšni, kot so. Vzkipljivi, zakaj se zapirajo v svoje sobe in ne morejo vzdrževati reda, a so na drugi strani zelo kreativni, drzni in imajo neusahljiv vir idej. Na odru 17 mladih na zanimiv način predstavlja svoj odnos do sveta, hkrati pa ponudijo ogledalo in priložnost za samorefleksijo tako najstnikom kot staršem samim. V najstniške čase bomo zavili po polnoči.
Prejšnji mesec smo premierno slišali njegov radijski dokumentarec Broken Piano, zgodbo o skrivnostnem starem klavirju, ki se je znašel v radijskem studiu. Konec lanskega leta je izšla plošča z enakim naslovom. S projektom SLO blues je ob 500 obletnici reformacije reformiral slovenske ljudske pesmi. Besedila so prav gladko zdrsnila v afriško-ameriško glasbeno suženjsko strukturo. Mnogi se spomnite legendarnega All Capone Štrajh Tria. Gregor Strniša je tudi avtor komornih oper in glasbe za številne gledališke predstave in radijske igre. Muzike se loteva resno, kot se za akademskega glasbenika spodobi, a tudi z veliko mero pronicljivega humorja. Skladatelja in pianista Gregorja Strnišo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
»Težave so izzivi življenja, ki nam prihajajo nasproti, da jih razrešimo in s tem izboljšamo svoje življenje.« To je življenjsko vodilo nočne gostje Mojce Gregorčič, ki se ukvarja z astrologijo in hipnozo. Njeno prvo srečanje z astrologijo je bilo fascinantno, saj je prvič dobila jasne odgovore na vsa svoja opažanja in vprašanja, zakaj se ji dogajajo prav določene stvari, lažje je razumele sebe in druge. Zdaj se s tem ukvarja že več kot 20 let, znanja in izkušnje je pridobivala tudi v tujini, s svojim delom pa pomaga posameznikom najti pravo pot in odgovore do jasnih ciljev.
Foto klub Nova Gorica deluje neprekinjeno od leta 1948, ko je bilo v komaj rojenem mestu ustanovljeno Fotoamatersko društvo. V dolgoletnem ustvarjalnem obdobju so se fotografi uveljavili na različnih področjih: od krajinske do reporterske in tudi umetniške fotografije. Skrb za kakovostno fotografijo in izobraževanje pa je bila vseskozi rdeča nit njihovega ustvarjanja. Foto klub Nova Gorica je eden najbolj prepoznavnih na Primorskem, pohvalijo se lahko z nagradami z mnogih domačih in tujih tekmovanj. Na nočnem klepetu bo člana kluba, Vasjo Lebana in Simona Kovačiča, gostil Boštjan Simčič.
Planinski svet je predvsem nepopisno lep. A obenem je to svet, ki zahteva pripravljenost za vstop vanj in za gibanje v njem.
V nočni program prihaja mladi Sevničan, sicer absolvent Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo v Mariboru, Gregor Divjak. Predstavil nam bo osebni izziv lanskega in tudi še bolj letošnjega leta »Projekt 365« – 365 dni športnih aktivnosti. Vsestranski športni rekreativec vam bo na voljo tudi za morebitna vaša vprašanja. Za gostovanje pri nas smo bili z njim sicer dogovorjeni že v mesecu februarju, pa se je žal takrat prav na večer pred nočnim programom na gimnastičnem treningu poškodoval. Namesto pri nas je pristal na urgenci celjske bolnišnice na operaciji. Gregor je okreval in tokrat bo z nami. K poslušanju in sodelovanju vabi voditelj Zoran Turk.
Na nočni obisk prihaja večstranski umetnik, pesnik, pisatelj, glasbenik in igralec Matjaž Pikalo. Etnolog in sociolog kulture je posodil je glas bibi Tonetu v seriji Bisergora in napisal več pesniških zbirk in knjig za otroke in odrasle. Z njim se bomo pogovarjali v sredo po polnoči.
Napisal je knjigo, ki smo jo potrebovali. A je povsem očitno, da jo je potreboval tudi sam. Ker je bilo treba popisati in ovrednotiti, kaj se je dogajalo na glasbeni sceni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Knjiga 80ta: desetletje mladih se bere gladko. V njej je vse tisto, za kar se je zdelo, da se je pozabilo, morda celo izgubilo. Seveda se ni. Le zapisano do sedaj ni bilo na enem mestu. Žigo Valetiča je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Zadnjo aprilsko nedeljo začenjamo s Svetom v malem – takšno ime si je namreč nadelo maketarsko društvo, katerega glavni cilj je čim boljše kopiranje pravega predmeta v pomanjšani različici. Sestavljanje, izdelovanje in barvanje maket razveseljuje različne generacije, delček čarobnosti, ki krasi to dejavnost, pa bosta v nočnem pogovoru delila člana društva Uroš Kovač in Marko Lovréčič.
Eden od poklicev, za katerega si želimo, da ne bi bil potreben, je poklic vojnega snemalca. A je takorekoč nepogrešljiv pri ozaveščanju o najbolj temni plati medčloveških odnosov. Od blizu jih je v epizodah snemalca na kriznih območjih Balkana spoznal Koprčan Igor Vučič. Za svoje delo je prejel več nagrad, prihodnji mesec bo dobil še prestižno koprsko priznanje »15. maj.« Pred mikrofon ga je povabil Sandi Škvarč.
V prvi urah 27. aprila, ko v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju, se bomo v nočnem programu nacionalnega radia pogovarjali o sodobnih okupatorjih. Kdo sploh so? Morda nespoštovanje temeljnih človekovih pravic pred nosom vseh, ki so tiho in ne naredijo ničesar? Nacionalizem, šovinizem, rasizem? Nestrpnost do drugače mislečih? Morda izkoriščanje najbolj ranljivih skupin prebivalcev v politične namene? Razdvajanje naroda iz istega razloga? Smo se vsemu temu dolžni upreti? Če je odgovor pritrdilen, kako? Takoj po polnoči vas nočni voditelj Jure K. Čokl pričakuje na telefonski številki 01/475 22 22. Se lahko uprete?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk prihaja ”multipraktik” Andrej Težak Tešky. Teškega najbrž poznate kot stand up komedijanta, pravzaprav bi ga lahko umestili kar med pionirje stand – up komedije pri nas. Več letne izkušnje na odru deli z novinci na tečaju komedije Panč, organizira festivale in je menedžer glasbenikom in stand – up komikom. Je pa tudi kmetovalec, vegetarijanec, tekač ter celo reševalec morskih psov in delfinov v Indoneziji, kjer je solastnik parcele. Več o njem pa izveste nocoj, po polnoči, ko se bo Andrej Težak Tešky oglasil pri Lei Ogrin.
Prižgati luč ali ne, ko greste ponoči v kopalnico, kako svetloba vpliva na zdravje, zakaj je Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino v letu 2017 upravičeno podeljena znanstvenikom za odkrivanje mehanizmov, ki poganjajo notranjo uro telesa? Kaj pravzaprav cirkadiana ura je in kaj je cirkadiani ritem? To je le nekaj vprašanj za nočno gostjo, znanstvenico in profesorico Damjano Rozman, ki na ljubljanski medicinski fakulteti vodi Center za funkcijsko genomiko in biočipe. O uporabni znanosti, pa tudi o tem, kako preživlja svoj prosti čas in kako se spominja svojega taborništva, se bosta pogovarjali z Evo Longyka Marušič.
Zagotavljanje aktivne udeležbe v družbenem dogajanju, zlasti tistih, ki nimajo javnega glasu ali pa se njihovega glasu ne sliši, je vodilo številnih organizacij in zavodov po svetu. V Sloveniji se s tem ukvarja tudi Zavod BOB, ki je uveljavljeno in iskano središče za mlade. S kakšnimi inovativnimi rešitvami podpirajo mlade nam bodo zaupale sodelavke in izvajalke programov pri Zavodu BOB, Katja Rakovec, Neja Šmid in Andreja Potočnik.
Na nedeljski nočni obisk prihaja Matjaž Vidmar, Novogoričan, ki že vrsto let živi na Škotskem, kjer je najprej diplomiral iz fizike in nadaljeval s študijem znanosti in tehnologije v družbi. V Edinburgu je zdaj doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij. Član Kraljeve astronomske družbe je vsestransko aktiven v raziskovalnem povezovanju, grajenju mostov med znanostjo in širšo družbo ter razvojem vesoljskega sektorja. Matjaža Vidmarja je med tokratnim obiskom domovine pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Ljubljani bo med 28. aprilom in 5. majem potekala 16. evropska naravoslovna olimpijada na kateri se bo v iskanju rešitev nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja med seboj pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih do 16 let. Na tekmovanje je prijavljenih 52 ekip iz 25 držav Evropske unije, tekmovalce pa bo spremljalo približno 100 mentorjev in spremljevalcev. Olimpijado bo Slovenija gostila prvič, potekala pa bo pod geslom ”povezujemo znanost”. Po polnoči se nam bodo na Nočnem obisku pridružili Mija Kordež, ki je na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije odgovorna za tekmovanja v znanju, mag. Katja Stopar, državna koordinatorka priprav za evropsko naravoslovno olimpijado v Sloveniji in dr. Andrej Godec iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Voditelj bo Aleš Ogrin.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov