Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gorski reševalci so se mi zdeli kot super junaki iz stripov

04.12.2015

Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.

Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.

 

Jure Jeršin v studiu Prvega

foto: Aleš Ogrin

 

Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.

V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.

Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.

 

 

Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.

Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.

Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.

Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.

 

Fotografija iz usposabljanja vodnikov reševalnih psov GRZS.

foto: osebni arhiv

 

Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Gorski reševalci so se mi zdeli kot super junaki iz stripov

04.12.2015

Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.

Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.

 

Jure Jeršin v studiu Prvega

foto: Aleš Ogrin

 

Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.

V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.

Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.

 

 

Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.

Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.

Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.

Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.

 

Fotografija iz usposabljanja vodnikov reševalnih psov GRZS.

foto: osebni arhiv

 

Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.


18.01.2018

Dr. Mirjana Koren

Pokrajinski muzej Maribor, osrednja muzejska ustanova v mestu ob Dravi, v letu 2018 zaznamuje 115 let obstoja in delovanja. Kaj v tem muzeju pripravljajo ob tem jubileju, s katerimi dogodki in prireditvami bodo zaznamovali to leto, pa tudi o zgodovinski poti muzeja, njegovih zbirkah, stalnih razstavah in dejavnostih bo po polnoči spregovorila direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, dr. Mirjana Koren. Z njo se bo pogovarjal Teodor Bostič.


17.01.2018

Ivan Bernik - sociolog, raziskovalec spolnega vedenja

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


15.01.2018

Vito Taufer

V zgornji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča se v teh dneh po odru preganjajo Pošasti. Zadnja predstava, ki jo je režiral. Za njim jih je že več kot sto. Žanrsko raznolikih, a s prepoznavnim avtorskim podpisom. Četudi dolg, bi bil nočni pogovor hudo prekratek, če bi se hotela sprehoditi skozi vse. Pa tudi, kdo bi hodil nazaj, pravi Vito. Ne preštevanje, ampak pogovor v živo, tukaj in zdaj, aktualne misli o aktualnih rečeh bodo merile nočne minute. Z Vitom Tauferjem se bo pogovarjala Nada Vodušek.


14.01.2018

Lev Predan Kowarski

Direktor fotografije je eden manj prepoznavnih poklicev filmske industrije pri nas. Mnogi ga enačijo s kamermanom oziroma snemalcem. V bistvu pa gre za enega glavnih avtorjev avdiovizualnega dela, pripovedovalca zgodbe in tako je tudi skoraj najpomembnejši člen pri ustvarjanju filma. Lev Predan Kowarski je trenutno eden najboljših direktorjev fotografije mlajše generacije pri nas. Čeprav je šele na začetku svoje filmske poti, se je že podpisal pod več kot trideset celovečernih in kratkih igranih filmov, dokumentarnih filmov in videospotov. O vlogi in značilnostih direktorja fotografije se bo nekaj minut po polnoči z njim pogovarjal Marko Rozman.


13.01.2018

Igor Petaros in Jadran Čeh

Fotoklub Žarek iz Sežane deluje 25 let. Jubilej so obeležili z odprtjem fotorazstave Arhitektura, ki predstavlja izbor 15 članov z različnimi motivi fasad, stopnic, odsevov in drugih arhitekturnih elementov. V studiu se nam bosta pridružila trenutni in dolgoletni predsednik fotokluba, Igor Petaros in Jadran Čeh. Del pogovora bomo namenili tudi pomenu ljubiteljske fotografske umetnosti za območje Krasa in Brkinov ter vplivu digitalne tehnologije. K poslušanju vabi Janja Novoselc.


12.01.2018

Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa

Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa sta že dobro uigran par, ki deluje v sožitju tako v glasbi kot tudi zasebno. Združila ju je ljubezen do glasbe, ki jo skupaj le še nadgrajujeta – pišeta besedila in melodije, lani so Ognjeni muzikanti z njuno pesmijo slavili na festivalu Slovenska polka in valček, izdala pa sta tudi svoja prva singla. Čez en teden je pred njima nov velik izziv – v vlogi Pepelke in njenega princa bosta v Kulturnem domu Radomlje nastopila v novem muzikalu Pepelka. O svojem glasbenem in gledališkem ustvarjanju bosta Uroš in Tjaša več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


11.01.2018

Izbor pozitivnih zgodb leta 2017

Ker namenjamo mediji vse preveč časa in prostora zgodbam s slabim prizvokom, smo se odločili, da vam (še vedno) na začetku leta tudi v nočnem programu ponudimo v poslušanje izbor pozitivnih zgodb, ki smo jih na Radiu Maribor zbrali v letu 2017. Nastalo jih okoli 50, za to noč smo jih izbrali 10 in jih bomo nanizali med polnočjo in drugo uro zjutraj.


10.01.2018

Ivan Bernik - sociolog, raziskovalec spolnega vedenja

"Ne moški, spremenile so se ženske," ugotavlja sociolog Ivan Bernik, ki je eden največjih strokovnjakov na področju spolnosti v Sloveniji. Povedano podpirata podatka, iz katerih razberemo dve stvari: pri nas imajo ženske prvi spolni odnos prej kot moški, kar polovico žensk pa erotično privlačijo tudi osebe istega spola. Prof. Bernik nam bo v nočnem pogovoru razkril podrobnosti o spolnem in intimnem življenju v Sloveniji. Kaj se dejansko dogaja za vrati naših spalnic? O čem fantaziramo in kaj pričakujemo? Ali so naše zveze monogamne ali odprte tudi za druge spolne partnerje? Kako velika je želja po eksperimentiranju? Prisluhnite nam v noči s torka na sredo. Z dr. Ivanom Bernikom se bo pogovarjal Iztok Konc


08.01.2018

Tatjana in Mitja Butul nas peljeta na Šrilanko

Noč iz nedelje na ponedeljek nas bo popeljala na šrilanške plaže. Tja nas bosta s svojimi zgodbami pospremila Tatjana in Mitja Butul, ki toplejšo polovico leta preživita na svoji primorski domačiji, mrzlo polovico leta pa v njunem drugem domu na otoški državi v Indijskem oceanu. Letos sta odhod v Azijo malce zamaknila, zato ju bo pot pred tem pripeljala še v ljubljanski studio. Prek radijskih valov vas bomo najprej peljali na sprehod po nasadu oljk na Manžanu, nato pa še v nasade ananasa, cimeta in belega čaja na Šrilanko. O šrilanški kulturi ter običajih in o umetnosti povezovanja naše kulinarike s šrilanško, po polnoči v družbi Darja Pograjc.


07.01.2018

Dr. Peter J. Verovšek

Verjetno ni nič čudnega, da se je dr. Peter J. Verovšek odločil za študij politologije in mednarodnih odnosov, saj so slednji pustili močan pečat v njegovi zgodbi in zgodbi njegove družine. Rodil se je v ZDA slovenskim staršem, mednarodno maturo opravil v Ljubljani, nato študij znova nadaljeval čez lužo, doktoriral na Univerzi Yale, tri leta predaval na Harvardu, zdaj pa se je spet vrnil na staro celino, kjer živi in predava v Sheffieldu v Veliki Britaniji. Od zgodovinskega spomina do EU in Brexita, od tranzicijske pravičnosti do črnega pasu v brazilskem jiu- jitsu. Dr. Petra Verovška vse to izredno zanima in vsem tem ga bo povprašala Mojca Delač, ki ga je povabila na naš nedeljski nočni obisk.


06.01.2018

Ines Paravan

Na nočni obisk pride Ines Paravan, profesorica pedagogike, certificirana psihoterapevtka transakcijske analize, mediatorka. Je tudi pevka in popotnica. Kot sama pravi, si prizadeva za ohranjanje radovednosti, kritičnega uma in radosti v življenju. Obožuje horizonte v glavi in naravi, je še namignila gostiteljici, Barbari Kampos.


05.01.2018

Bernarda Škrabar

Bernarda Škrabar je po izobrazbi magistra varstvoslovja, podeljen ji je bil tudi naziv ambasadorka znanj, že 11 let pa dela v detektivskem poklicu, ki je bil zanjo ljubezen na prvi pogled. O sebi pravi, da je samosvoja upornica, ki ne mara povprečja. Njen vzornik je Allan Pinkerton, detektiv, ki je v 19. stoletju ubral neodvisno pot, v svojih vrstah pa imel tudi kar nekaj žensk, in to v obdobju, ko še niso imele niti volilne pravice. Bernarda proučuje detektivsko dejavnost in se trudi za njen razvoj, zato je lansko leto prvič v zgodovini naše države gostila profesionalne tuje detektive ene najmočnejših detektivskih organizacij na svetu in nas postavila na svetovni zemljevid detektivov. Na nočni obisk je Bernardo Škrabar povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


04.01.2018

Ivo Mojzer

Prvi nočni program novega leta s totega konca bomo polepšali s poznanim in prepoznavnim glasbenikom in pevcem IVOM MOJZERJEM. Ob koncu starega leta je presenetil z avtobiografijo in istoimensko novo zgoščenko »Srečen je, kdor zares živi«. Na nočno predstavitev slovenske in tudi štajerske žive legende ga je povabil voditelj nočnega programa Zoran Turk.


03.01.2018

Hana Stupica

Rokavička, izgubljena v snegu. V njej se stiskajo in spijo živali. Lisica na zasneženi jasi. Taščica v rdečih škorenjcih … Veliko pravljičnih likov so že upodobili njeni čopiči in čisto vsak je nekaj posebnega. Živali riše raje kot ljudi. Četudi se je spočetka skorajda upirala talentu, ki ji je bil položen v zibko in si želela postati balerina, so danes ilustracije njeno življenje. Ne razglablja preveč o njihovih skritih pomenih, o podtonih in sporočilih, ki jih nosijo pravljice. Ideje, ki se oplajajo od vsepovsod, tudi iz čisto vsakdanjih življenjskih prigod, rada čim prej prenese na papir. Hano Stupica je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


31.12.2017

Polona Ramšak

V Nočnem programu ste v letu 2017 slišali veliko zanimivih zgodb ljudi. Prek 300 smo jih gostili v živo, kot temu rečemo radijci. Leto zaokrožujemo s prav posebno zgodbo. Zgodbo za dva: Polono in Jona. Življenjski poti sta se prekrižali in nastala je tudi radijska igra, ki govori o resnični zgodbi najstnika v rejništvu. Povod za igro so bili dnevniški zapiski, ki jih je pisala Polona Ramšak, gostja Darje Groznik v zadnji noči starega leta.


30.12.2017

Igor Košuta

Skupino Ano ur’co al’ pej dvej sestavljata vokalni kvartet in instrumentalni trio. Posebnost zamejskega ansambla je ta, da igra predvsem slovenske tržaške narodne ali ponarodele pesmi. Nastopajo v slovenskih tržaških narodnih nošah in tudi tako vrednotijo ljudsko izročilo. Skupina je sodelovala na različnih glasbenih festivalih v Sloveniji z odličnimi uvrstitvami, udeležuje se tudi kulturnih prireditev v Italiji in Avstriji. Beležijo 20-letnico delovanja in ob tej priložnosti je Smilja Baranja k pogovoru povabila vodjo skupine, Igorja Košuto.


29.12.2017

Aleš Ogrin

Prazniki so čas veselja in zabav, ki si jih lahko popestrimo tudi s pripravo okusnih koktajlov. V noči na petek boste v oddaji Nočni obisk spoznali enega izmed najbolj uspešnih slovenskih barmanov, predsednika Društva barmanov Slovenije, Aleša Ogrina. Kaj je potrebno, da naredimo dober koktajl in zakaj je to posebna vrsta umetnosti? Kateri koktajli so najstarejši in kateri najbolj legendarni? Kateri so povezani s posebnim protokolom uživanja in kateri koktajli se pijejo le ob posebnih priložnostih? Kaj pomeni biti dober barman in kako se je umetnost mešanja pijač spreminjala in razvijala, vam bo razložil Aleš Ogrin. Z vami bo delil tudi recepte in ideje za pripravo prazničnih mešanih pijač, da boste lahko v novo leto vstopili malo drugače.


28.12.2017

Robert Pikl

Na nočni obisk prihaja Robert Pikl, eden najbolj delavnih domačih studijskih in koncertnih kitaristov. Pravi, da je sodeloval že na več kot 150 stilsko raznolikih glasbenih projektih domačih in tujih glasbenikov. Od leta 2012 je idejni vodja, pevec in avtor skladb electro-swing-gypsy zasedbe Manouche. Ta za leto 2018 napoveduje tretji album. V nadaljevanju bomo poslušali glasbenike, ki bodo pogledali na leto 2017 in nam izdali tudi kakšno željo za leto 2018. Z nami bodo: Alya, Kevin Koradin, Rudi Bučar, Bohem, Mi2, Maja Keuc, Iztok Novak Easy, Sweat Peak, Bohem, Ivo Mojzer, Okustični… Da pa bo vse skupaj še bolj napeto, pa bo za vse nas v leto 2018, po astroloških znamenjih, pokukala tudi Zlatka Berko. Torej več kot dovolj razlogov, da boste del, ali pa morda kar celo noč, preživeli v naši družbi. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.


27.12.2017

Bogdana Herman

Njen glas ima kristalen, jasen zven. Z njim zna začarati, pobožati in podrezati v skrite žepe naših src. Že več kot tri desetletja raziskuje polja slovenske ljudske muzike in zmeraj odkrije kaj še nepoznanega našim ušesom. Njene interpretacije so čiste in sveže. Nobenega pompa in okraskov. Neposredno in zares. Pa naj poje sama, ob spremljavi živih instrumentov, ali v sozvočju z digitalnimi impulzi. Bogdana Herman ni le prvi glas ljudskih pesmi, je tudi ženska eruditske širine in odkrite, odločne besede. Nočni pogovor, na katerega jo je povabila Nada Vodušek, se bo dotikal mnogih tem. Seveda pa bo gosto prepreden tudi z muziko.


25.12.2017

Nočni obisk

Ob telefonu vas v nočnem programu pričakuje voditeljica Mojca. Zanima jo, kako preživljate te praznike, kdo vse se je ali se ni spomnil na vas in kakšne načrte imate za leto, ki prihaja.


Stran 94 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov