Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.
V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.
Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.
Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.
Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.
Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.
Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.
Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.
V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.
Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.
Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.
Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.
Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.
Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.
Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.
Kdo je najboljši, najlepši, najmočnejši, najbolj nadarjen? Kdo je resnični junak? Bitka talentov na nočnem programu se bo začela malo čez polnoč. “Vse kar imata, vse kar jima preostane na poti do triumfa, sta onadva, z ramo ob rami. Praznina, luč in dva igralca. Heroja. Oba sta glavna junaka. Oba se borita za svoje mesto pred publiko, izbira sredstev ni vprašanje. Brezkompromisno, preko vseh ovir do vrhunske stvaritve, mojstrovine, remek dela.” Igralca Uroš Kaurin in Vito Weis na nočnem obisku pri Nadi Vodušek. Brez odra in luči, samo z mikrofonom.
Konec oktobra in prve dni novembra je na pokopališčih v Sloveniji vse polno cvetja, sveč in tudi obiskovalcev. Na tak način večina od nas počasti spomin na pokojne svojce. Pa vemo kakšne so bile njihove želje, na kakšen način so želeli biti pokopani? Pogosto se o tem pogovarjamo šele, ko nas življenje v to prisili. Po dnevu spomina na mrtve se dogajanje na pokopališču vrne v ustaljene tirnice, tudi za zaposlene na ljubljanskih Žalah. Kaj moramo vedeti o pogrebu, kako potekajo pokopi in kakšne vrste pokopov poznamo, bo v nočnem obisku povedal vodja pogrebne dejavnosti na Žalah, Domen Kokalj.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na prvi novembrski četrtek bomo v Nočnem obisku gostili novinarja Primoža Cirmana. Minuli mesec je precej prahu dvignila njegova knjiga z naslovom Nepotešeni, ki sistematično združuje dejstva in dokumente, povezane s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj. Več o ozadju pisanja knjige, odzivih nanjo in raziskovalnem novinarstvu pri nas bo po polnoči povedal voditelju Juretu Čepinu.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
So stvari, dogodki, odnosi, ki nas ranijo, nam povzročajo travme in občutek brezizhodnosti. Takrat potrebujemo pomoč, potrebujemo nekoga, ki nam prisluhne in nas strokovno, varno in sočutno vodi skozi proces prepoznavanja sebe in odnosov z drugimi na poti razumevanja in okrevanja. O razmerah na področju psihoterapije pri nas bo tekel pogovor s psihoterapevtko, stažistko relacijske družinske terapije, ustanoviteljico in direktorica Inštituta Vita Bona Katjo Knez Steinbuch. Pa tudi o sočutnem partnerstvu, sočutnem starševstvu, sočutni vzgoji. Katjo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V tokratnem nočnem obisku gostimo Gregorja Cerarja, nacionalnega koordinatorja Ekošole. Gre za mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in ozaveščanju o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki. Po polnoči bo med drugim govoru tudi o tem, kdo vse je vključen v Ekošolo, katera so temeljna načela delovanja programa in kako se z leti spreminja odnos mladih do okolja ter narave.
Zavod za medgeneracijsko solidarnost »Sopotniki« je nastal z namenom pomagati starostnikom pri vključevanju v aktivno družbeno življenje. Z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, po opravkih ali pa zgolj na izlet. Sopotniki so prostovoljni vozniki, različnih let in poklicev. Pokrivajo manjše in večje kraje na območju Brkinov in Krasa, ki gravitirajo predvsem v Divačo, Sežano in Kozino. Seveda pa po želji potnika odpeljejo tudi dlje. Kam vse vodijo poti Sopotnikov nam bosta v nočnem programu povedala direktor Marko Zevnik in koordinatorica programa Anu Kahuna. Z njima se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Zveza tabornikov Slovenije v sklopu projekta TAPOS – taborniškega pospeševalnika mladim med 21. in 29. letom ponuja program RR. Kratica predstavlja raziskovalke in raziskovalce, to je mlade, ki v tem starostnem obdobju raziskujejo svet okoli sebe. Program je zasnovan kot proces, ki jim pomaga ozavestiti, kaj si želijo, opremi jih z znanji in veščinami, ki jim bodo prišle prav na tej poti in jih opogumi, da začnejo uresničevati svoje želje, kljub morebitnim težavam, s katerimi se srečajo na poti. Po polnoči bomo o programu RR govorili z Blažem Zupančičem iz Zveze tabornikov Slovenije. Pred mikrofon ga je povabil Aleš Ogrin.
Na nočni obisk prihaja Gorazd Jordan, doma in v tujini priznani slikar. Navdih za ustvarjanje najde v vsakdanjem življenju – v lepotah narave, glasbi, v ljudeh in športu … Že leta je aktiven športnik – smučar in predvsem tekač. Znanje z različnih področij pa nesebično prenaša tudi na druge. O tem, kako v hitrem tempu življenja ne pasti v povprečnost, ob tem pa ostati športno in spletno aktiven in uživati tudi na potovanjih, boste izvedeli v prvi uri nočnega programa.
Flanuerstvo ali pohajkovanje kar tako so misleci zgodnjega dvajsetega stoletja prepoznali kot tip moderne urbane izkušnje. Gre za idejo, da nam urbano okolje podaja neskončne zgodbe, ki jih lahko vidimo ali pa slišimo, če le odpremo oči ter napnemo ušesa na svojem potepu. Kaj pa se zgodi, ko za nekoga postanejo stvari prepolne pomena, ko nekdo prepoznava preveč znakov? Znamo prepoznati umetniška dela v javnem prostoru in kako le ta spremenijo identiteto mesta, so vprašanja, ki si jih zastavljata mlada umetnika Staš Vrenko in Maja Burja, ki se bosta v kratkem predstavila z instalacijo Postopanje ali bravo, bravo. V začetku sredine noči vas vabimo na potep po mestu z dvema sodobnima flaneurjema, s katerima se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Vsi si želimo biti zdravi, polni energije, v ravnovesju s sabo in z okoljem. Te želje pa nam nalagajo zdrav način življenja in s tem tudi prehranjevanja. Gorazd Halič, predavatelj višje šole, se v svoji restavraciji v zadnjem času ukvarja s pretežno veganskimi jedmi, pri pripravi katerih ne uporablja agresivnih kuharskih postopkov, izbira pa samo kemično neoporečna živila. Gorazd je tudi mednarodni sodnik na tekmovanjih Euroskills, sodnik združenja Cup Georges Babtiste, sommelier, v srcu pa še vedno roker. O gostinstvu, pomenu ekološkega gostinskega lokala in ekološke prehrane, pa tudi o kulinaričnih tekmovanjih in posebnostih evropske kulinarike, se bo v prvih urah novega tedna z Gorazdom Haličem pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Kot skladatelj, teoretik in studijski mojster predava na različnih fakultetah, število njegovih glasbeno-teoretičnih knjig nenehno narašča. Filmska glasba je naslov njegove najnovejše stvaritve. Gre za pregled filmske glasbe od filmskih začetkov pa do skoraj včerajšnjih filmskih partitur. Filmofili, ki se navdušujejo predvsem nad potekom zgodbe, prikazane skozi sliko, pogosto pozabljajo, da sta filmski zvok in glasba enako pomembna kot slika. O pomenu teh dveh pomembnih komponent filma se bo glasbeno-filmski strokovnjak dr. Mitja Reichenberg pogovarjal z Markom Rozmanom nekaj minut po polnoči.
Nekaj minut čez polnoč na nočni obisk prihaja Rawley Grau, asistent za književnost na koprski humanistiki, slavist in prevajalec, ki se je pred šestnajstimi leti v Slovenijo preselil iz ZDA. Od tedaj je v angleški jezik prevedel številne slovenske avtorje, med njimi Aleša Debeljaka, Igorja Zabela, nazadnje Mojco Kumerdej in njen roman Kronosova žetev. V nočnem programu ga bo gostila Breda Biščak.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po polnoči bomo predstavili dom svetega Jožefa v Celju, kjer se je v zadnjih letih razvila pestra dejavnost; duhovno-prosvetna, varstvo starejših in orglarska šola. Gost Theodorja Bostiča bo direktor Jože Planinšek.
V njegovi zadnji predstavi Brezimna igra pomembno vlogo temna, črna svetloba. To ni odsotnost svetlobe, je gosta svetloba, ki napolnjuje oder. Prazen oder in čarobna igra luči. Gostota, ki deluje le v živo, svetloba, ki je kamera ne more ujeti. V živo bo tekel tudi pogovor o njej in o vsem drugem, kar vznemirja in pomirja režiserja in slikarja Vlada G. Repnika. V gostoto nočnih radijskih zvokov ga je povabila Nada Vodušek.
Odprla so se vrata fakultet, študenti pa so zasedli svoja mesta po številnih predavalnicah po Sloveniji. Študente v novem študijskem letu čaka veliko obveznosti, hkrati pa so deležni različnih pravic, za katere večina niti ve, da jih ima. O pravicah mladih, ki so redno ali izredno vpisani na kateri koli program v terciarnem izobraževanju bo med drugim z nami delil predsednik Študentske organizacije Slovenije Aleksandar Spremo. Na nočni klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov