Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.
V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.
Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.
Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.
Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.
Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.
Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.
Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.
Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.
V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.
Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.
Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.
Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.
Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.
Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.
Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.
V prvi uri nedelje bo naša gostja Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus – društva za sonaraven razvoj. Ekipa Focusa prek različnih projektov in kampanj osveščanja deluje na področju podnebnih sprememb, energije, mobilnosti, globalne odgovornosti in etične potrošnje. Gotovo poznate njihov Dan brez nakupov – iniciativo, kjer potrošnike v času predpraznične nakupovalne mrzlice opozarjajo, naj raje, namesto daril, podarijo svoj čas in s tem omejijo globalno rast potrošništva. V zadnjem času se veliko ukvarjajo tudi s konceptom odrasti, ki vsa našteta področja združuje ter nas uči prav racionalizacije porabe naravnih virov ter spodbuja kakovostno življenje s poudarkom na globalni odgovornosti in preudarni potrošnji.
Balinanje je šport držav ob sredozemskem morju, Slovenija pa je med najuspešnejšimi. Naša reprezentanca je to potrdila tudi na nedavnem svetovnem prvenstvu v Maroku. Iz Casablance se je vrnila s šestimi medaljami. Eno od treh zlatih je v hitrostnem zbijanju osvojil Anže Petrič iz Gradišča pri Vipavi, ki prihaja na nočni obisk. Gostitelja, Sandija Škvarča, bodo zanimale številne podrobnosti o tem športu in tudi to, zakaj je balinanje doma predvsem ob Sredozemskem morju.
Nikola Klašnja je popotnik in turistični vodič, ki svojih strank ne vodi po klasičnih turističnih destinacijah, ampak po mestih in državah, kamor ljudje (če sploh) zaidejo zelo redko. Letos, na primer, v Severno Korejo, od koder se je njegova stranka vrnila z zlato medaljo z maratona v Pjongjangu. Z voditeljem Juretom K. Čoklom bosta skušala najti tudi odgovor na vprašanje, ali je v Severno Korejo tudi v resnici tako zelo težko vstopiti.
Na obisk v nočni program prihajata Nataša Zupe, vodja poslovne enote Trenkwalder v Mariboru in Alenka Kraljič, psihologinja in vodja razvoja poslovanja v omenjeni kadrovski družbi. Pogovarjali se bomo o tem, kakšni so trendi zaposlovanja, kateri poklici oz. veščine se iščejo, kako pritegniti ljudi, da se prijavijo na razpise in kakšen je trg dela. Po drugi strani pa se bomo dotakniti tudi izjemno pomembnih tem, kot so: kaj pomeni dober razgovor, kako se nanj pripraviti, kako izbrati dobrega kandidata, pa tudi, kaj za delodajalce in delavce pomeni spodbudno okolje. Vabljeni k poslušanju. Nočni program bo vodila Jasmina Bauman.
Danes se je v Ljubljani začel festival stripa, ki sliši na ime Tinta in bo trajal do sobote. Vsi tisti, ki bi ga radi obiskali, pa vam to ne bo uspelo, vabljeni, da prisluhnete nocojšnjemu Nočnemu obisku. V svet stripa nas bo po polnoči popeljal Santiago Martin Sanchez. Španec, ki že 18 let živi pri nas, je risar stripov, pa tudi prevajalec in lektor španščine na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Odkar živi v Ljubljani je izdal že več stripov. Med zgodbe v slikah vas bo v noči iz torka na sredo popeljal v družbi Darje Pograjc.
Prostega časa skoraj nimam, pravi biolog Cene Gostinčar. Zato smo polno zaposlenega raziskovalca povabili na Nočni obisk. Njegovo delovno okolje so ledeniki in rudniki soli, z veseljem pa bi delal tudi v vesolju ali reaktorju jedrske elektrarne. Dr. Gostinčar namreč preučuje sledi življenja v najbolj ekstremnih okoljih. Tam pa dokazano preživijo samo glive. Znano je, da so nekatere med njimi že naselile tudi naše pralne in pomivalne stroje, zato nas bo zanimalo, če se zaradi tega kaj manj suče po kuhinji. Dr. Cene Gostinčar bo gost v noči z nedelje na ponedeljek. Za pozni klepet ga je nagovoril Iztok Konc.
Oktober je dober in to je res. V mestu bo kmalu zadišalo po kostanju. Noči so postale prijetno hladne, ampak v tej s sobote na nedeljo nikar takoj ne zadrnjohajte. Ob telefonu vas že težko pričakuje voditeljica Mojca. Dovolj je že, če se oglasite za par besed ali s kako šalo.
Ob svitu na družabnem omrežju že objavlja fotografije sončnega vzhoda nekje visoko v gorah. Tik preden se znoči pograbi svoje tri pse in še pred temo skoči na Sveto Trojico, hrib nad Zagorjem pri Pivki. Če res nima časa, s kolesom na hitro prevozi nekaj kilometrov. Vmes splete kak pulover ali nogavice, napiše knjigo, se uči finščine, vodi domače kulturno društvo in hodi v službo. Pred štirimi leti je zbolela za rakom na dojki . Danes o bolezni, ki jo je z njej lastno trmo premagala, govori na glas. Na nočni klepet prihaja novinarka Alenka Bevčič. In nič čudnega ne bo, če jo bo potem, mahnila naravnost v hribe.
Na Nočni obisk prihaja Aleš Bučar Ručman, doktor sociologije in docent na Fakulteti za varnostne vede. Njegovo raziskovanje je osredotočeno na sociologijo odklonskega s poudarkom na raziskovanju mednarodnih migracij ter njihove povezave s kriminaliteto in vedno večjo pretvorbo migracij v varnostne grožnje. Je avtor oziroma soavtor več knjig, njegova zadnja znanstvena monografija ima naslov Migracije in kriminaliteta: Pogled čez meje stereotipov in predsodkov. Trdi, da je za pravo razumevanje položaja v družbi treba pogledati na njen odnos do najranljivejših, nemočnih in marginaliziranih. Zagovarja raziskovanje na terenu in med ljudmi, to pa ga je vodilo od začetkov v prevzgojnem zavodu do začasnega bivanja v drugih mestih in nazadnje opazovanja v begunskih centrih in na meji. O sebi pravi, da mu ni nikoli dolgčas, temveč ravno obratno, zanj imajo dnevi premalo ur. Z Alešem Bučarjem Ručmanom se bo pogovarjala Petra Medved.
Po polnoči bo gostja nočnega programa Nataša Kos Križmančič, refleksoterapevtka in vodja Šole obrazne refleksoterapije. Po diplomi iz sodobnega plesa na univerzi v Amsterdamu je bila več let plesalka in koreografinja v slovenskem in mednarodnem prostoru, zadnjih nekaj let pa se posveča ljudem s poškodbami možganov in otrokom s posebnimi potrebami. V ponovitvi oddaje Ritem mesta bomo prisluhnili instrumentalni glasbi Andreja Ofaka in Boruta Morija, ki sta se skupaj podpisala pod album Odmevi reke Drave.
Začetki podvodnega hokeja v Sloveniji segajo v leto 1995. Pionir športa zaradi športa pri nas je Rudi Brajdič. S kolegi potapljači so na koledarju potapljaške zveze videli, da imajo na Nizozemskem potapljaško prvenstvo v podvodnem hokeju. In so šli pogledat, kot reprezentanca, ki hokeja pred tem še nikoli ni igrala. Rudi Brajdič se ne znajde dobro le v vodi, dobro krmari tudi med ognjenimi paprikami. Čilihead Van den Brudi na svoji čili farmi vzgoji več kot 900 sadik čilijev, med njimi tudi nekaj najbolj ognjenih. Kako jih uporabi, boste izvedeli v nočnem obisku.
Na prvem bomo tokrat lahko prisluhnili zvokom, ki jih v javnem prostoru kot umetniške projekte oddaja nek drug radio. Na obisk prihaja intermedijska umetnica, arhitektka, scenografka, kostumografka in soustanoviteljica radia Cona, zvočne umetniške platforme za procesiranje sodobnih umetnosti. S soavtorjem Branetom Zormanom sta med drugim ustvarila že kar nekaj zvočno-pohodnih performansov – sprehodov po različnih lokacijah. Na naslednjega z naslovom HODI.TI, se boste lahko podali že kmalu, na festivalu Mesto žensk, ki se začenja konec tega tedna. Vabljeni torej na radijski nočni sprehod in seveda tudi na tistega po mestnih ulicah, ki bo zvok in pripoved prepletel s prostorom. Ireno Pivka bo v nočnem programu gostila Nada Vodušek.
V prvih minutah oktobra bomo v imenitni družbi lutk, lutkarstva in zgodb. V svoji malhi življenjskih dogodivščin, dela, izzivov in odkrivanj kulturno-ustvarjalnih svetov, vse to hrani lutkovna animatorka, igralka in pripovedovalka Katja Povše. Diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja se z lutkarstvom ukvarja že 25 let, v tem času pa je vdahnila življenje mnogim likom, za mlajše in starejše. S seboj pripelje tudi gospodično Baziliko in ker ta rada potuje po različnih svetovih se gremo seveda potepat tudi mi. Katja Povše bo gostja nedeljskega nočnega obiska, na katerega jo je povabila Mojca Delač.
Katja Milič je italijanska državna prvakinja 2. kategorije v namiznem tenisu. To pomeni, da se med italijanskimi namiznoteniškimi igralkami uvršča na skupno 9. mesto. Energična zamejka ni profesionalka, a namiznega tenisa ni opustila ne zaradi službe ne zaradi družine. Ob podpori bližnjih je našla pot, da trenira in igra, namizni tenis pa je postal pomemben del njene družine. Z zamejstvom je ne povezujeta le družina in namizni tenis, pač pa tudi poklic učiteljice. Uči v zamejstvu in obenem prek svojih otrok spoznava tudi slovensko šolo. Kakšne so podobnosti in razlike? Kako namizni tenis narekuje družinsko življenje in obratno? Kako podobni smo si Slovenci na obeh straneh meje in v čem se razlikujemo? S Katjo Milič se bo v Nočnem obisku pogovarjala Janja Novoselc.
Še en teden nas loči do 23. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. Letos se bo pestro dogajanje, ki zajema raznovrstne dogodke, vrtelo okoli vprašanja reproduktivne svobode. Domače in tuje umetnice in umetniki, ki se svojih vsebin lotevajo kompleksno, kritično, prodorno in drzno, bodo s svojimi deli spodbujali razmišljanje o enakih možnosti ter o preseganju stereotipov spolnih vlog. Osvetlili bodo vse plati reprodukcije, od pravice od splava do drugačnih družinskih modelov. Kje na poti do enakopravnosti smo kot družba in kam nas ta pot še lahko zapelje, nam bo poskušala odgovoriti Teja Reba, umetniška vodja Mesta žensk.
Na nočni klepet prihaja Edvard Kadič, strokovnjak za komunikacijo, ki se že več kot dvajset let ukvarja z osebnostnim razvojem – s poudarkom na osebni karizmi in govorici telesa. O samozavesti, govorici telesa, zapeljevanju, bontonu in še o čem bo pripovedoval po polnoči voditelju Robertu Zajšku.
Noč ima svojo moč in takrat lahko tudi pogovor o »tistih rečeh« steče brez »ovinkastega besedja«. Kako so se imeli radi naši predniki? Kakšno je bilo intimno življenje, higiena in prehranjevanje Slovencev, ki so bili na naših tleh rojeni v prvi polovici 20. stoletja? Milena Miklavčič se je podala na nepredvidljivo pot raziskovanja nečesa, kar se nam zdi na videz čisto blizu, a je hkrati tako daleč. Nastala je mešanica bistroumne etnološke raziskave in zgodovinske analize. Humorno in hkrati trpko branje o najbolj skritih, zelo intimnih dejanjih spolnosti naših prednikov je navdušilo slovenske bralce. Ljubiteljsko raziskovalno delo pisateljice, publicistke in novinarke Milene Miklavčič se nadaljuje. Smo Slovenci res začeli »seksati« šele po letu 1965? So stiske in intimne zagate sodobnih ljudi bistveno drugače od tistih izpred 100 let? In kam pridemo, če pri »hrastu zavijemo na levo«? Po polnoči na Prvem se bo z Mileno Miklavčič pogovarjal Bojan Leskovec.
V goste na 1. Program Radia Slovenija prihaja neutrudljiv karizmatik številnih znanj in talentov, Rok Bohinc. Igralec, režiser, scenarist, voditelj, animator, predvsem pa strasten stand up komik in improvizator, ki je eden izmed krivcev za vse večjo priljubljenost improviziranega gledališča tudi med osnovnošolci in srednješolci. O delovnih in življenskih navdihih se bo v nočnem programu pogovarjal z voditeljico Matejo Grahovac. Pridružite se jima po polnoči.
Parki in drevoredi. Trgi in ulice. Otroška igrišča. Rečna obrežja. Vsa naša skupna srečevališča, obpotja in razpotja. Poslanstvo krajinske arhitekture ni le sajenje dreves, kot si včasih zmotno predstavljamo, ampak resen premislek, kako kakovostno oblikovati prostor, ki je naše skupno dobro. Na nočni obisk prihaja krajinski arhitekt, ustanovitelj in odgovorni urednik spletne strani Landezine, ustanovljene leta 2009. Spletna stran predstavlja dobre projekte s področja krajinske arhitekture z vsega sveta. Konec tega tedna bo v Ljubljani potekal njihov že drugi mednarodni dogodek Landezine Live, ki bo k nam pripeljal zanimive strokovnjake s področja krajinske arhitekture in arhitekture. Zaša Brezarja je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Jesen nas je že pobožala s svojimi hladnimi prsti, čeprav še ni njen čas. V primerjavi z vročimi nočmi v prejšnjih mesecih so te zdaj pravi blagoslov. Vendar v noči s sobote na nedeljo nikar prehitro ne smuknite pod odejo – ob telefonu vas v nočnem programu pričakuje in potrebuje voditeljica Mojca.
Neveljaven email naslov