Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
V luči minulega tedna možganov se bomo pogovarjali o razvijanju miselnih sposobnosti pri najmlajših in spoznali načine, s katerimi lahko uporabljamo levo in desno polovico možganov – tako brusimo svoje možganske sposobnosti in tudi spretnosti. Naša sogovornica bo Mateja Car, ki je pred nekaj leti poslovni poti v medijih skoraj popolnoma pomahala v slovo. Svoj glas sicer še vedno posodi kakšni junakinji risank ali za radijske in TV-oglase. Večino časa pa zgovorna Mariborčanka preživi z najmlajšimi kot trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor in jim pomaga uresničevati potenciale, ki jih klasično šolstvo velikokrat pušča ob strani. Z njo se bo pogovarjala Helena Ajdnik.
V eni izmed glavnih vlog nas zadnje tedne obiskuje v televizijski nadaljevanki V imenu ljudstva. Pripelje se z motorjem. Če bi bila vožnja z motorjem predmet na igralski akademiji, bi ga gotovo poučeval on in svoje učence spotoma naučil še sabljanja. Toda Branko Završan je najprej igralec, vsestranski igralec, ki prepričljivo uteleša številne gledališke in filmske vloge. In takoj za tem glasbenik, slovenski šansonjer, ki je šansone znamenitega Jacquesa Brela izvrstno prepesnil v slovenščino. Občasno se kot komet na odru pojavi tudi skupina Los Hermanos muy simpaticos, v kateri skupaj z odličnimi glasbeniki prepeva glasbene uspešnice z vseh vetrov. Zelo simpatični bratje so boljši od vsakega antidepresiva, saj razvedrijo še tako turobno vzdušje. Ali je gledališče, v katerem ni le igralec, temveč tudi oblikovalec giba, koreograf, režiser, ustvarjalec avtorskih predstav in pisec songov na prvem mestu, ali pa si ga deli s filmom, kjer je oblikoval mnoge vidne in tudi nagrajene vloge, morda niti ni pomembno. Pomembno je to, kar nam s svojim delom pripoveduje in daje. Branko Završan je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.
V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf, in sicer se bomo ustavili v 50-ih letih 20. stoletja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Lahko bi rekla, da je nočna tekla počasi in mirno. Tone, 62 let, je čisto iz sebe zaradi vojne v Ukrajini. Nikakor ne razume, kako lahko Putin tako ravna. Pravi, da je satan. Še več, da je Nezemljan. Aleš iz Trbovelj je postal stalni prijatelj nočnih pogovorov. Slep je od rojstva, veliko si pomaga z računalnikom, tudi glasbo izvaja in ustvarja z njegovo pomočjo. Deset let je delal kot telefonist, zdaj pa ob napredku tehnike na področju telefonije zanj nikjer ni več dela, tako da se niti do invalidske pokojnine ne more prebiti, ker ne more nabrati dovolj delovnih let. Andreja je povedala šalo o dogodku v 1. razredu OŠ. V razredu so se pogovarjali o domačih živalih in Tonček je naštel ovco, piščančka, petelina, kokoške in očka. Učiteljica: »Kako – saj očka ni domača žival!« » Seveda je, saj je mamica rekla!« Marko iz Ljubljane tudi večkrat pokliče. Prebral je svojo trpko pesem o ruskem soldatu. Špela, 45 let, je bila v dobrih starih časih pred epidemijo obiskovalka bolšjega sejma in garažne razprodaje na Taboru. Moti pa jo dogajanje na družbenih omrežjih, predvsem Facebooku. Preveč je žalitev in laži, mlade ljudi to zavaja. Prebrala je nežno pesem Neže Maurer. Ko je poklicala jasnovidka Suzana iz Maribora, pa so se klici zanjo kar vsuli. O službi, zdravju, kako se znebiti napadov lenobe in kako kaže za službo. To je zanimalo Špelo, 45 let, ki ne ve, ali bi se odločila za delo asistentke deklici, ki je tetraplegičarka. Njen očka je nad Špelo navdušen, ona pa dvomi in se boji. Končno spet ena šala. Dušanova. Kmet pride v vaško gostilno in pogovor nanese na njegove tri hčere. Prva je zdravnica, ampak s plačo ne preživi meseca. Vsak mesec ji da vrečo krompirja. Tudi druga je študirana, je profesorica, tej mora dati dve vreči krompirja. Tretji pa gre pa kar v redu, dela v mestu in ima en čuden poklic. Potem se spomni, kako se mu reče: »Prostitutka je. Moja žena pa ji gre vsak konec tedna pomagat delat.«
V prvi uri nočnega programa, ki ga tokrat pripravalja Nataša Benčič, je naš gost TONE HOČEVAR, legenda slovenskega novinarstva, ki je kot dopisnik RTV Slovenija prepotoval svet, dolgo pa delal v Mehiki, na Kubi in kot dopisnik Dela kar 16 let poročal iz Rima. A vselej so njega in njegovo družino na teh poteh spremljali štirinožni prijatelji, ki so mu odprli tudi veliko diplomatskih vrat. Prav njim, svojim26-im psom, je posvetil svojo zadnjo knjigo "Kosmata druščina".
Če bi želeli prinesti popolno uglašenost v svoj svet, bi lahko živeli tudi kot zeliščarka, nabiralka divjih rastlin in raziskovala sveta Karmen Gajšek. Karmen svoja vrata naravi odpira v vsej njeni zmogljivosti, z njo živi, zaživi, z njo je globoko prepredena, zasvojena. In takšni postanemo vsaj malo tudi mi, ko sledimo njenemu ustvarjanju pod imenom Kje so tiste rožice. Zdi se, da Karmen od nekdaj blesti. Ko beremo rezime njenega dozdajšnjega mladega življenja, se nas dotakne. Od nekdaj je globoko vpeta v učenje, tako na svojih štoparsko-raziskovalnih turnejah čez kavkaške države, Gibraltar, Anglijo, kjer se je učila od velike poznavalke narave in zdravilnih rastlin Jules Cooper kot v izdelovanju naravnih izdelkov in jedi iz zdravilnih rastlin, ki rastejo v našem bližnjem okolju. «Ampak moram priznati, da se mi včasih celo milo stori tudi, ko se namenim kaj rastlinic nabrat, najraje bi jih vse kar tam pustila« pove Karmen. Hoče znati preživeti sonaravno na območju, kjer živimo in k temu vabi tudi nas. Z njo se bo ponoči pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Gost po polnoči bo Vid Kmetič, odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb, ki jih predstavlja sproščeno, duhovito in hkrati pronicljivo. Kot del ekipe Rajzefibra je popeljal številne obiskovalce po zanimivih mestnih kotičkih, zgodovino Maribora in okolice pa je opisal tudi v nekaterih svojih spominih. V nadaljevanju noči bomo slišali, kakšno je delo na ladjah križarkah in se pogovarjali z avtorico pesmi in aforizmov, Vero Ajlec Kos. Glasbenika Gregor Jančič in Martin Bezjak pa nam bosta predstavila irsko glasbo na njun način. Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.
Pisalo se je leto 1981, ko je nastala punk skupina Otroci socializma. Protagonist skupine Brane Bitenc svojih besedil ni kričal v mikrofon, kot je bilo takrat običajno, recitiral jih je. Na Novem rocku, leta 1982, je prve pol ure nastopil obrnjen s hrbtom proti občinstvu, Introvertirani pesnik je s svojimi provokativnimi besedili nastavljal kritično ogledalo tedanji družbi, vznemirjal politike in se zasidral v srca in možgane publike s komadi '700 usnjenih torbic', 'Zamenite mi glavo', 'Vojak', 'Pejd ga pogledat, Brane' in mnogimi drugimi. Istega leta so pri Založbi Škuc izdali EP v obliki kasete. 200 izvodov, ki so danes rariteta. Zaradi cenzure in represije so se namesto s svojimi polnimi imeni na prvi uradni diskografski izid podpisali le z začetnicami. Otroci socializma so postali in ostali kultni bend. Njihov album je po štiridestih letih izšel v vinilni izdaji. Dobra priložnost, da člane skupine povabimo na nočni obisk in prisluhnemo muziki njihove mladosti. Andrej Štritof, Roman Dečman in Iztok Turk.
Na pragu pomladi nas prebujajo tudi čedalje toplejši sončni žarki, ki že kličejo po tem, da si naberemo novih moči. Si predstavljate občutek, da bi se v svoji koži skozi vse leto počutili dobro in hkrati z določenimi vajami poskrbeli za mladostni videz kadarkoli in kjerkoli? Temu močno prispeva joga obraza. Vsaj tako pravi učiteljica joge, Jasmina Turnšek, ki prihaja na nočni klepet z nasveti, kako z majhnimi koraki lahko vnesemo dobro voljo in sonce v naš vsakdan. Z nami bo delila svojo večletno pot, ki jo je vodila do spoznanja in ji prinaša nasmeh na obraz ter svoje znanje deli naprej. Ob dobri glasbi se bo na pot proti pomladi življenja z Jasmino Turnšek podal Sandi Horvat.
Ljudje slišimo od 18Hz do 20kHz. Zelo glasen pa je tudi – sicer človeškemu ušesu neslišen – živalski svet. O raziskavah biodiverzitete s pomočjo zvokov, pa tudi o zvočnem sobivanju človeka in živali pa več v pogovoru s prof. dr. Andrejem Čoklom, biologom, zoofiziologom. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V nočnem programu bomo gostili judoistko Andrejo Leški. Koprčanka že vrsto let nastopa za ljubljanski Bežigrad, v minulem letu je bila izbrana za najboljšo športnico Kopra in Ljubljane. Ob tem je dobila tudi priznanje primorskih športnih novinarjev, dobila je plaketo projekta Naš športnik. Leto 2021 je Andreji prineslo medalji z evropskega in svetovnega prvenstva, redno je bila najboljša na praktično vseh največjih turnirjih. Za presežek je manjkala uvrstitev na olimpijske igre, v kategoriji do 63 kilogramov je Slovenijo v Tokiu zastopala Tina Trstenjak. Že čez dobri dve leti in pol bodo na vrsti olimpijske igre v Parizu, Andreja že načrtuje uvrstitev na zbor najboljših športnikov sveta. Judoistko, ki prihaja iz športne družine, bo v nočnem programu gostil Primož Čepar.
V nočnem programu bomo gostili judoistko Andrejo Leški. Koprčanka že vrsto let nastopa za ljubljanski Bežigrad, v minulem letu je bila izbrana za najboljšo športnico Kopra in Ljubljane. Ob tem je dobila tudi priznanje primorskih športnih novinarjev, dobila je plaketo projekta Naš športnik. Leto 2021 je Andreji prineslo medalji z evropskega in svetovnega prvenstva, redno je bila najboljša na praktično vseh največjih turnirjih. Za presežek je manjkala uvrstitev na olimpijske igre, v kategoriji do 63 kilogramov je Slovenijo v Tokiu zastopala Tina Trstenjak. Že čez dobri dve leti in pol bodo na vrsti olimpijske igre v Parizu, Andreja že načrtuje uvrstitev na zbor najboljših športnikov sveta. Judoistko, ki prihaja iz športne družine, bo v nočnem programu gostil Primož Čepar.
Nočni program nas bo popeljal po življenjski, predvsem pa ustvarjalni poti instrumentalistke, pevke, besedilopiske, predvsem pa slovenskemu občestvu znane televizijske voditeljice Darje Gajšek. Življenje ves čas piše takšne in drugačne prigode in morda jih bo več razkrila njeni radijski kolegici Luciji Grm. Seveda pa bo radijski eter nočnega polnila tudi njena glasba.
Čebelarska dejavnost je pogosto v ospredju zanimanja, čedalje pogosteje tudi kot kazalec stanja v okolju. Na nočnem obisku bomo gostili Vlada Vogrinca, Tomaža Samca in Vlada Pušnika. V ospredju pogovora bodo letošnji 26. marec – dan sajenja medovitih rastlin, apiterapija in zanimanje mladih za čebelarstvo. Po eni se bomo z zgodovinarjem dr. Jankom Prunkom spomnili 90 letnice sociologa in politika dr. Jožeta Pučnika, proti jutru pa izvedeli več o bližinah in razdaljah med ukrajinskim in ruskim jezikom ter prisluhnili zasedbi Toti big band. Voditelj bo Stane Kocutar.
Dolgo je že tega, kar je vstopil v oglaševanje. V nekih drugih časih, ki bi jim lahko rekli kar zlati časi tega poklica. Duhovitost, igrivost, iznajdljivost in še mnogokaj so tlakovale njegovo poklicno pot. Danes je samostojni svetovalec, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Še zmeraj ima rad radio. V oglaševalski svet je vstopil zaradi glasbe in ta je še zmeraj pomemben del njegovega življenja. Zveni tudi skozi projekt PianoRoom, s katerim popularizira klavirsko glasbo in mladim glasbenikom pomaga pri kariernem razvoju.V slovensko oglaševalsko zgodovino se je zapisal kot avtor nekaterih legendarnih radijskih oglasov. Svoje izkušnje je strnil v knjigi Povem vam na uho! Duhovito in poučno branje za vse, ki jim je radio ljub vsaj tako kot njemu. Mitja Petrovič je nočni gost Nade Vodušek.
Tanja Zajc Zupan je ena najbolj prepoznavnih citrark v Sloveniji. Kakšna je njena bogata 30-letna glasbena pot, s kom vse je že sodelovala, kam vse je potovala in kako je citre vpela v najrazličnejše glasbene žanre, nam bo v današnji oddaji Nočni obisk zaupala v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor. Morda pa tudi v živo kaj zaigrala ali celo izpolnila kakšno glasbeno željo … Prepustite se nežnemu zvoku citer po polnoči!
Matic Novak je urgentni reševalec na motorju, ki se je pred tremi leti poškodoval v prometni nesreči. Po več kot dveletni rehabilitaciji se je moral spopasti s psihičnimi težavami, strahovi, predvsem pa postaviti svoje življenje na novo. Odločil se je za delo v psihiatrični bolnišnici, kjer bo pomagal otrokom, ki so zasvojeni z drogami. Z njim se bo pogovarjal, malo po polnoči, Andrej Hofer.
Gost nočnega programa bo Aleš Oven, ki je konec minulega leta sam potoval po Južnoafriški republiki. Odpotoval je le nekaj dni pred izbruhom koronavirusne različice Omikron, ki se je po podatkih svetovnih epidemiologov prvič pojavila prav tam. Pozivov popotnikom, naj se vrnejo domov ni zasledil, saj je raziskoval na območjih, kjer ni bilo telefonskega signala. Pogosto tam tudi ni elektrike, je pa pravo razkošje tako naravnih kot kulturnih zanimivosti. In, kot bo povedal, tudi dobre hrane, ljudi in korupcije. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V noči s četrtka na petek bodo misli in besede potovale med Etiopijo in Slovenijo, med Afriko in Evropo. V goste prihaja direktor Inštituta za afriške študije Eyachew Tefera. Mož, ki ga je pred tremi desetletji študijska pot k nam pripeljala povsem naključno, v okviru inštituta danes razvija in promovira kulturne, gospodarske ter znanstveno-raziskovalne dejavnosti na obeh celinah ter opozarja na globalne izzive, ki jih prinašajo podnebne in geopolitične spremembe v svetu: migracije ter nujnost sodelovanja, globalnega učenja in vzajemnega razumevanja. Na Nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.
V nočnem programu bomo odstirali izzive v luči minulega mednarodnega dne redkih bolezni. Sogovornica voditeljice Helene Ajdnik bo ERIKA STARIHA, specialistka klinične farmacije, soustanoviteljica in predsednica "Evropske fundacije SATB2, ustanove za SATB2 sindrom”, ki je mamica dečka s tem redkim sindromom. Kako se kot starš sprijazniš, da ima tvoj otrok redko gensko bolezen? Medtem ko za nekatere posameznike zdravila ni, je pri drugih znanost v veliko pomoč in posledično delajo neverjetne korake napredka. Znanost je upanje, najbolj pomembna pa je ljubezen in sprejemanje.
Neveljaven email naslov