Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
V tokratnem nočnem programu, tik preden bomo dokončno pokopali letošnjega pusta, bomo zaokrožili pohajkovanje po Butalah, ki jih je v knjigi Nova butalska čitanka ustvaril Vinko Moederndorfer. Zgodbe bodo v eter pospremljene z glasbo po izboru Teje Klobčar, zgodbe pa bo prebirala Lucija Grm.
»Z nemajhnim veseljem sem prebral na novo napisane butalske zgodbe. In sem se jako začudil. Novi Butalci so precej drugačni kot so bili v mojem času. Hočem reči, v mojem času je bil Cefizelj tat, hud tolovaj, za katerega so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske, v današnjem pa je očitno minister za policaje. Tega jaz ne zastopim prav dobro« … je odlomek iz Enega kratkočasnega uvodnika, pod katerega se je podpisal Frane Milčinski. Uvodnik pritiče knjigi »Nova butalska čitanka« avtorja Vinka Moedendorferja. Nove poučne zgodbe iz Butal vas čakajo v tokratnem nočnem programu, ki ga pripravlja in vodi Lucija Grm.
Epidemija odhaja, pomlad pa prihaja. V Ljubljani so iz zemlje že pokukali zvončki. Kar lažje smo zadihali. Kar težka lekcija sta bili ti dve leti, a ne. Precej stisk sta nam pozročili, nas spremenili - ampak zdaj je to mimo. Končno ne bo več pomembno, kdo je cepljen in kdo ni. V nočnem klepetu z Mojco Blažej Cirej bo pomembno samo še to, kdo ob pozni uri ostaja buden in brihten. In razpoložen za družbo.
Na načni klepet prihaja strokovni vodja Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar. V tem najbolj norčavem delu leta, ga je v goste povabila Barbara Kampos. V Ilirski Bistrici, od koder prihaja naš nočni gost in v njeni okolici je pust zelo resna stvar. V teh krajih so doma škoromati. Tu je že več kot dve desetletji pustna stalnica prireditev Pust je pršu. Aleš Zidar zelo dobro pozna številne »ta bele in ta črne« pustne like. Zelo dobro pa pozna tudi kraje, ki obdajajo mesto ob Veliki vodi. Predvsem pa zelo dobro pozna razvojne potenciale tega območja in ljudi. Ki jih povezuje in spodbuja v boljši jutri.
Kmalu se bo lahko pohvalila s kar z dvema rekordoma v znameniti Guinnessovi knjigi rekordov. Zgovorna Korošica, inženirka računalništva in informatike, podjetnica, mama samohranilka dveh otrok, ljubiteljica gorskega kolesarstva, morja in dobre hrane. Predvsem pa velika navdušenka nad ročnimi deli, zlasti kvačkanjem, ki jo je zasvojilo pred nekaj leti. Tako sta tudi omenjena rekorda povezana s kvačkanjem – pred dvema letoma je nepretrgoma kvačkala kar 28 ur, letos pa je s pomočjo 211 kvačkaric in 1 kvačkarja izvedla najbolj obširno kvačkanje občinskih grbov. Na Nočni obisk k voditeljici Andreji Čokl prihaja Jadranka Smiljić, ki pravi, da je smisel življenja, da si podjeten, koristen okolici, ustvarjalen, povezovalen in predvsem ljubeč.
V luči minulega mednarodnega dne turističnih vodnikov se bomo pogovarjali z Nino Buh, aktivno članico Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki jo je pred kratkim doletela prav posebna čast – izvoljena je bila v upravni odbor Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Vabljeni k poslušanju, z vami bo nočna voditeljica Helena Ajdnik.
Biti delovno, domišljijsko in človeško odprti za svet, pravi v svojem Zapisu iz brloga. Četudi je njegovo delovanje povezano predvsem z gledališčem, bi ga zavoljo širine razmišljanja lahko poimenovali kar renesančni človek našega časa. V šali, da je na njegovo odločitev za igralski poklic vplivalo navdušeno gledanje serije Leteči cirkus Montya Pytona v otroštvu, je več kot zrno resnice. Tudi če njihovega humorja kot otrok ni povsem razumel, se zdi izkušnja več kot dober razlog za raziskovanje vseh odtenkov sveta in človeka v njem. Blaž Šef raziskuje možnosti igre v veselje in razmislek nas vseh. Ne le igre, tudi plesa in petja. Lahko bi bil operni pevec, tako imenitno zna odpeti še tako zahteven komad. In ja, rad ima klasično glasbo. Tudi če ne hodite v gledališče, poznate njegov glas z valov našega radia in njegov obraz s televizije. V aktualni predstavi Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani z naslovom Svoje usode krojači kot eden od mentorjev skupaj z generacijo rojeno v prvih letih 21. stoletja raziskuje družbena, generacijska in družinska razmerja našega zmedenega in prevrnjenega sveta. Blaž Šef je nočni gost Nade Vodušek.
Na nočni klepet prihaja Barbara Tanze, ki se je rodila v Nemčiji, odraščala še v Združenih državah Amerike in Švici, zdaj pa že dobrih šestnajst let živi v Sloveniji. Po dolgoletnih izkušnjah operne pevke, pevke in igralke v različnih produkcijah po Evropi se sedaj posveča tehnikam pravilnega dihanja. V lanskem letu je bila tudi del glasbenega tria, v času predsedovanja Slovenije EU, s katerim so prepotovali celotno Evropo s programom slovenskih, portugalskih in nemških skladb. Obeta se zanimivo popotovanje, na katerem zagotovo ne bo manjkalo dobre energije in še boljše glasbe. Z Barbaro Tanze se bo na pot podal Sandi Horvat.
Te olimpijske igre so nam prišle kar prav: vsaj epidemija ni bila vedno in povsod prva novica v poročilih. To pa ne pomeni, da o tem ne smete začeti pogovora v nočnem klepetu z Mojco Blažej Cirej. Bo pa seveda bolj zadovoljna z vašo življenjsko zgodbo ali s kakšno šalo. V živo, takoj po polnoči!
Ob okroglem, 50-letnem jubileju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici smo k pogovoru v prvi uri tokratnega nočnega programa povabili njegovega direktorja, magistra zgodovinskih znanosti Draga Trpina. Predstavil nam bo ta sicer najmlajši zgodovinski arhiv v Sloveniji, njegovo vlogo in pomen za goriški prostor, zamejstvo in vpetost v slovensko arhivsko dejavnost.
Kar sedemstokrat več prebivalcev kot v Sloveniji je na Kitajskem. Tam živi dobra milijarda in štiristo milijonov ljudi. »Ljudi je res veliko, je pa tudi dežela ogromna in vse dimenzije so večje. Enkrat samkrat me je postalo strah, ko so bili ljudje res preveč na gosto,« tako pravi predavateljica in doktorica znanosti Helena Motoh. Gostja tokratnega Nočnega obiska govori kitajski jezik in pozna zgodovino ter sedanjost te daljne dežele, ki nam je dala štiri velike izume: papir, tisk, kompas in smodnik. Ob naslednjem obisku Kitajske si bo Helena Motoh najprej privoščila sendvič z račjim jajcem. Še prej pa je prišla v naš studio in se z Iztokom Koncem pogovarjala o življenju na Kitajskem, ki je zadnjih štirinajst dni kar blizu tudi nam.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili restavratorja Aleša Lombergarja in notarja Gorazda Šifrerja, ki sta se med pandemijo lotila prav posebnega projekta: obnov dotrajanih urnih številčnic na pročeljih mariborske Prve gimnazije in Rotovža ter na zvoniku mariborske stolnice. Z njima se bo pogovarjal voditelj Bratko Zavrnik.
Kako nam poznavanje simbolov pomaga razumeti arhetipske izzive, s katerimi se srečujemo v različnih obdobjih našega življenja in kako nam pri tem pomaga umetnost? Kako s tehniko aktivne imaginacije, posebne tehnike, kjer domišljijo uporabimo v terapevtski namen odstreti terapevtske plasti indvidualnega in kolektivnega nezavednega? Na nek način je to dialog z lastnim nezavednim. Jung je tehniko razvil v času pisanja Rdeče knjige, ko se je procesu samoraziskovanja dobesedno prepustil in predal. Specializantka analitične psihoterapije/Jungovske analize Manca Švara pri svojem delu združuje različne pristope, o katerih bomo spregovorili v nočnem pogovoru. Pa tudi o umetnosti, o njenem psihološko astrološkem blogu Perzefonin dnevnik in o življenju v čudoviti vasici Beka na kraškem robu. Manco Švara je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Z glasbo se je začela ukvarjati zelo zgodaj, pri sedmih letih je pela pesem »Oj, jaz sem mali bitles, kitaro rad igram….«. V času študija je spoznala Branka Jovanoviča Brendija, ki je zanjo napisal prvo veliko uspešnico Pošlji mu veter pozdrav. Z njegovo zasedbo Don Juan je nastopala po vsej Sloveniji. Nekaj let je pela v Italiji, Avstriji, na Finskem, Švedskem. »Tisto je bilo garanje« se spominja. »V Stockholmu sem morala k specialistu za glasilke, ki me je soočil z dejstvom, da so moje glasilke zelo uničene in da moram prekiniti s petjem, ali pa ne bom nikoli več pela. « Nekaj njenih projektov je izdala tudi Založba ZKP RTV Slovenija. Je avtorica skladbe Vzemi me veter, za katero je na Slovenski popevki leta 1999 prejela nagrado za najboljšo pesem v celoti. Danes izdeluje lectova srca in ljubezen je zanjo najpomembnejša v življenju. Majda Arh Sevšek. V noči na 14. Februar se bo z njo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, pa tudi glasbo drugih kultur, afriške, južnoameriške in orientalske. Kako se glasba povezuje s filozofijo, kakšna je bila njena vloga v preteklosti in kako vpliva na človeka danes bo Boris Šinigoj pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma na nočnem obisku v nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Nocojšnji nočni progam bo pisan na kožo tistim, ki se navdušujejo nad jamskim svetom. Gost bo namreč Bogomir Remškar, jamar, jamarski inštruktor in reševalec ter dolgoletni predsednik Jamarskega društva Danilo Remškar Ajdovščina. V svoji jamarski karieri je odkril več kot 100 jam. Govorili bomo o jamskem svetu na Krasu, v Trnovskem gozdu in na Kaninskem pogorju, o tem, kaj ga žene k jamarstvu, pa tudi, da ga jamarska nesreča, v kateri je bil sam udeležen, ni odvrnila od raziskovanja jam. Z Bogomirjem Remškarjem oziroma Božotom, kot mu pravijo domači in prijatelji, se bo pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V nočnem programu vas bomo poslušalke in poslušalce povabili k pogovoru o tem, kako vidite ustvarjalnost mladih, ki se še šolajo. Starejše generacije mlajše marsikdaj označujejo kot pasivne, kot tiste, ki ves čas gledajo le v zaslone in se med seboj povezujejo na načine, ki naj bi odstopali od ustaljenih norm. Pa je temu res tako in kakšno vlogo pri razvoju mladih razmišljujočih umov igra kultura in ustvarjanje? Kot iztočnica za pogovor bo služila oddaja Hudo, v kateri smo gostili učence z Osnovne šole Danile Kumar, ki ustvarjajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Izvedeli boste, kako so pri tem inovativni in kako skrbijo za to, da je njihov besedni zaklad čim bolj bogat. Vaša mnenja o ustvarjalnosti mladih bomo pričakovali na telefonski številki 01 475 22 22.
Ker ni opozoril za varno rabo interneta nikoli preveč, bomo dali temu prostor tudi v nočnem programu. 8. februar je namreč tudi dan varne rabe interneta, in tako je še kako na mestu vprašanje, ali se zavedamo, da so fotografije, ki jih objavimo na spletu, večne? Smo pri rokovanju s svetovnim spletom dovolj odgovorni, kaj naredimo za zaščito svojih otrok in mladostnikov? Na prenekatero vprašanje bo odgovoril Marko Puschner, sodelavec točke Safe.si, točke ozaveščanja o varni rabi interneta na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Z njim se bo pogovarjala Helena Ajdnik.
Pesnik umre, poezija živi. Niti postara se ne, tudi če je njen jezik starinski, tudi če nekaterih besed ne izgovarjamo več v današnjem vsakdanu. Vse, o čemer poje poet, je skupno, zato ostaja v mislih in srcih ljudi skozi prostor in čas. Četudi je ostal en sam verz, droben okrušek, ki se je zasidral v spominu in ga brez truda lahko zmeraj znova zrecitiramo na pamet. Ali pa cela pesem, ki smo se je naučili, a ne vemo več natanko kdaj in zakaj. Poezija nam je dana, da jo živimo. Pesem na dan prežene banalnosti stran. Zato slavimo pesnike. To noč bomo slavili Prešerna. Z glasbo, besedo in z vami, dragi poslušalci in poslušalke.
Imate nočne more? Ponavljajoče se sanje? Lucidne sanje? Preroške sanje? Gotovo si je že vsakdo med nami belil lase, kje je ključ do razumevanja sanj. O tem, kako se sanje povezane z našo podzavestjo in kako lahko z razumevanjem sanj vplivamo nanjo, pa o meditaciji in mnogoterih drugih načinih raziskovanja človekove notranjosti nam bo v nocojšnji oddaji Nočni obisk zaupala Zarja Žarn Štabuc, raziskovalka sanj, učiteljica meditacije in socialna pedagoginja ter soustanoviteljica zavoda Somnia. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Neveljaven email naslov