Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nočni obisk

23.12.2015


V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.

Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.

Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.

Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.

O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.

Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.

Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.

Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.

Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.

Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.

Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.

Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.

Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.

Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nočni obisk

23.12.2015


V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.

Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.

Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.

Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.

O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.

Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.

Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.

Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.

Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.

Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.

Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.

Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.

Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.

Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.


15.04.2020

Damir Imamović

3. aprila je izšel čudovit album Singer of Tales Damirja Imamovića. O njegovem nastajanju bomo rekli par besed z Rokom Koširjem, oglasil pa se nam bo tudi čuvar zgodb in pripovedovalec, ki jim je dal svoj glas in jih ob sodelovanju izvrstnih glasbenikov predal novim generacijam. To noč bodo na prvem zvenele sevdalinke, kot jih še ne poznate. Pripravlja Nada Vodušek.


13.04.2020

Nočni pogovori z Mojco

Na trenutke se mi zazdi, kot bi za nogo imela privezano težko kroglo. Kot zapornik v kakšnem predpotopnem filmu. Težki časi, ki pa jih obliva prijazno sonce in dobro srce številnih, ki pomagajo zapuščenim, osamljenim in nesrečnim. Mladim in starim. V upanju, da bo ta presneti virus že enkrat pobral šila in kopita, vas k nočnemu pogovoru vabi Mojca Blažej Cirej. Da si olajšamo dušo.


12.04.2020

Dr.Ivanka Počkar

»Imate pri vas še kaj žegna?« Tako se je včasih spraševalo po veliki noči po tradicionalni jedi . Z lepim prtičem so bili pokriti obilno naloženi jerbasi, vanj so poleg jajc in hrena vedno spadali klobase, šunka, velik hlebec kruha, potica in šarkelj. Kako bogata in imenitna je bila ženska se je merilo po tem, kako zvrhan je bil jerbas, pa so nekateri goljufali in so vanj dodali kamne ali druge težje predmete. Žegn je bilo vljudno ponuditi in nesti v dar, botrom obvezno na nedeljo po veliki noči –na belo ali botrno nedeljo. O največjem krščanskem prazniku in šegah, povezanih z njim, o tem, kako je potekalo in ponekod še poteka praznovanje Velike noči, v nočnem obisku z etnologinjo dr Ivanko Počkar. Bogato je njeno vedenje o življenju Slovencev.Desetletja hodi po terenu in zapisuje izročila ljudi in to je njen način življenja, ki jo osrečuje.


11.04.2020

Dušan Milavec

Ker smo v času epidemije več doma, pogosteje gledamo filme. V tokratnem Nočnem obisku boste izvedeli več o tem, kako nastajajo. Ivana Zajc je gostila Dušana Milavca, priznanega slovenskega scenografa. Primorski ustvarjalec je zasnoval ambiente v množici slovenskih filmov in serij, med njimi so Poletje v školjki, Babica gre na jug in Nikogaršnja zemlja.


10.04.2020

Zgodbe iz karantene

S četrtka na petek se bodo v nočnem programu srečale zgodbe petih ljudi. Z nami bo televizijska voditeljica, ki v času epidemije pripravlja poročila; pogovarjali se bomo z zdravnikom iz dežurne ambulante, ki vsak dan za svoje kolege išče dodatno zaščitno opremo; kako ji tečejo dnevi v času izolacije, bo povedala igralka, ki rada pleše; z nami bo športnik, s katerim lahko skupaj telovadite po spletu; za nasvet smo poklicali psihologinjo, ki se spozna na odnose in farmacevta, ki pozna vsa zdravilna zelišča. Torej za vsakega poslušalca in vsako poslušalko nekaj.


09.04.2020

Uroš in Petra Dobnikar

Na nočni obisk sta v mariborski studio prišla Uroš in Petra Dobnikar; Uroš dela kot kirurg travmatolog v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Petra pa je akademska pianistka na Konzervatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Sta ustanovitelja zavoda Šola luči, neprofitne in dobrodelne organizacija, ki pripomore k ozaveščanju in prebujanju svobodnega življenja. Pogovor je tekel o aktualni temi – koronavirusu in o tem kako v teh časih najti notranje ravnovesje, veselje in moč za kvalitetno življenje. Pri tem lahko pomagata tudi glasba in narava. Na klepet ju je povabil Robert Zajšek.


08.04.2020

Ponočujemo z vami

Skoraj že pomlad in skoraj že polna luna. Noč na valovih prvega obsijana z zvezdami. Tudi majhne lučke toplo svetijo. Besede pomirjajo. Nas povezujejo. Glasba objema. In mi si prisluhnemo. Romantično ponočevanje v izolaciji? Zakaj pa ne! Z vami bo Nada Vodušek.


06.04.2020

Nočni obisk

V dneh in tednih, ko nas večina zaradi razmer v državi ostaja doma, veliko časa preživimo na spletu. Tam pa lahko zasledimo zelo kreativne in domiselne objave znanih Slovencev, ki med drugim z nami delijo svoje kulinarične recepte, smešne video posnetke, nam omogočijo vpogled v nastajanje televizijske oddaje in tudi zapojejo. Na ta način nam v težkih časih krajšajo dneve in nas s svojimi domiselnimi objavami na spletu še nasmejijo. Z Niko Zorjan, Ano Tavčar-Pirkovič, Lucijo Ćirović in Hajdi Korošec Jazbinšek je po telefonu poklepetal Sandi Horvat.


05.04.2020

Komu bomo rekli hvala?

Preživljamo peti teden od začetka epidemije koronavirusa in že v tem času smo doživeli marsikaj, za kar bi še pred nekaj meseci rekli, da gre za stvar filmov. Izredne razmere so pokazale na najslabše, hkrati pa tudi na tisto najboljše v nas. Lahko bi rekli, da naša družba preživlja test solidarnosti, da zre v zrcalo, ki si ga je postavila sama. Marsikdo je z živci že povsem na koncu, stiska zna v teh dneh in nočeh biti velika. Vseeno življenje še vedno poteka relativno mirno in k sreči imamo dostop do skoraj vsega, kar smo imeli tudi pred krizo. Da je tako, nekateri tvegajo celo lastno zdravje. Žrtvujejo svoj čas, delijo svoje dobrine, se odrekajo lastnim privilegijem v korist drugih. Prav je, da se jim zahvalimo. In prav je, da skušamo v sebi in drugih poiskati in izpostaviti tisto najboljše, kar lahko težke čase, ki jih preživljamo, vseeno naredi lepše in boljše. To noč vam zato dajemo možnost, da se na telefonski številki 01/475 22 22 v živo zahvalite tistim, ki vam dni v izolaciji ali morda celo v bolezni delajo znosnejše.


03.04.2020

Navdušujejo jo ljudje, ki so posebni in razmišljajo s svojo glavo

Misijonarko in psihoterapevtko Barbaro Čuk so že od mladih nog zanimali različne kulture in različni načini življenja. Navdušujejo jo ljudje, ki so posebni in razmišljajo s svojo glavo. »Zanimivo je prisluhniti ljudem, ki so šli čez velike preizkušnje in niso postali zakrknjeni, ampak so bolečino, ki so jo preživljali, znali spremeniti v modrost,« razmišlja. Prav zato se je odločila biti original in tako išče svoje lastne odgovore v življenju. Za njo je petnajst let prebivanja v Mehiki in danes pravi, da se je v vseh teh letih zelo veliko naučila ter da je vsak dan priložnost za kaj novega. Barbaro Čuk bo v Nočnem obisku gostila Petra Medved.


02.04.2020

Nočni obisk - glasba iz mariborskega studia

V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Zavrteli bomo akustični koncert, ki ga je pred kratkim za naš radio odigral legendarni country pevec Milan Pečovnik Pidži, ob nedavnem rojstnem dnevu pa bomo prisluhnili tudi glasbi Lady Gaga. Spomnili se bomo tudi pisatelja Prežihovega Voranca, ki nas je zapustil pred 50 leti.


01.04.2020

Humoreske Branka Šömna

Dan smeha in šal bomo začeli dnevu primerno. S humoreskami bomo obarvali nočni program, nastalimi izpod peresa pisatelja, humorista in tudi nekdanjega rtv-jevca Branka Šömna.


30.03.2020

Je doletelo tudi vas?

Zbolelo je vseh pet v družini in simptomi koronavirusa niso enaki za vse, boste slišali. Po polnoči boste lahko delili tudi svoje izkušnje z boleznijo. Z vami se bo pogovarjala Darja Groznik.


29.03.2020

Alenka Kraigher

Spoznali bomo gledališko in filmsko igralko Alenko Kraigher, ki živi in dela v New Yorku. Preden se je preselila v Ameriko, kamor je odšla zaradi ljubezni, je diplomirala iz filmske režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Svojo igralsko kariero je že kmalu po prihodu pogumno začela v newyorškem gledališču The Public Theater. Odigrala je glavno vlogo in nastopila skupaj z zvezdnikom Willemom Dafoejem. Do te prve velike priložnosti pa je prišla, kot se spominja, skozi stranska vrata, saj jo je po nastopu v kratkem eksperimentalnem filmu režiserka predstavila znamenitemu in vsestranskemu režiserju Richardu Foremanu, ki je iskal igralko za novo predstavo. Pred mikrofon je igralko Alenko Kraigher povabil Alen Jelen, ki bo z vami ob dveh zjutraj tudi premaknil uro na poletni čas.


28.03.2020

Koncert doma

V prvi uri nočnega programa bomo še enkrat prisluhnili posebnemu Koncertu doma, ki se je zgodil v petek popoldan in v katerem smo se prvič z zvokom in sliko povezali vsi studiji Radia Slovenija. Z nami bodo Rudi Bučar, Karin Zemljič in Mate Bro, Bilbi in Gregor Strmecki, člani simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Koala Voice.


27.03.2020

Nočni obisk

Kaj počnemo doma v času epidemije koronavirusa, nas obveščajo družbena omrežja. Zanimivo pa je predvsem tisto, česar v tem času ne moremo početi. Kaj je torej tisto, kar bomo najprej naredili, ko bo prišel dolgo pričakovani odlok vlade, da se življenje vrača v stare tirnice? Pivo s prijatelji? KIno s prijateljicami? Romantična večerja? Takoj po polnoči na Prvem voditelj Jure K. Čokl sprejema vaše predloge in izponjuje glasbene želje!


26.03.2020

Breda Varl

Priznana mariborska lutkarja Breda in Tine Varl sta s svojim ustvarjanjem pomembno zaznamovala razvoj lutkarstva v Mariboru, Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Kot umetniški dvojec sta sooblikovala tudi zgodovino Lutkovnega gledališča Maribor. Letos sta prejela veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Več v pogovoru Brede Varl z Darinko Čobec.


25.03.2020

Nočni obisk

Nočne ure so za spanje, sanje. Vsi, ki te dni težko potonete vanje, pa vabljeni v nočni radijski program. K poslušanju in sodelovanju v našem skupnem etru. V prepletu glasbe in poezije naših glasov nam bo prijazno in manj samotno minila še ena noč. Z vami bo Nada Vodušek.


23.03.2020

Nočni obisk

Ustaljene življenjske navade se v zadnjih dneh pospešeno spreminjajo. Zapovedano dinamiko življenja je zamenjalo mirovanje. Zapečkarstvo je postalo vzor odgovornega ravnanja. Kako po novem oblikujete koledar dnevnih opravil? Čemu dajete prednost, počnete morda kaj takega kar ste si že dolgo želeli, pa za to niste imeli časa? Razmišljate o negotovi prihodnosti, ali raje čim bolje izkoristite sedanjost? Z vami se pogovarja Bojan Leskovec.


22.03.2020

Pogovori z Mojco

Človek ne bi verjel, kako se nam življenje lahko čez noč obrne na glavo! Kup nujnih opravkov je nenadoma padlo v vodo, tovarne stojijo, trgovine so zaprte, frizerji so doma, telovadbe in fitnesi odpovedani. Koliko bo koronavirus spremenil lestvico naših vrednot, bomo najbrž videli šele čez nekaj mesecev. Se ga pa vsi bojimo, te presnete žogice z izrastki. V nočnem programu vas pričakuje Mojca. Kaj bo glavna tema, lahko predvidevate. Mojca vabi, da jo po polnoči pokliče tudi kak bolnik s korono in pove, kako se je počutil na začetku, kako zdaj in kje misli, da se je okužil. Ali ima dihalno stisko in ali ta vragec povzroča bolečine. Zagotavlja, da nikomur ne bo dolgčas.


Stran 60 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov