Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


26.05.2022

David Hojnik

V nočnem programu se bomo z mlado energijo sprehodili po modni brvi; naš sogovornik bo uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu je rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. Predstavil nam bo svoje delo, razmišljal bo o modnih trendih in potrošništvu, zanimalo pa nas je tudi, kako se oblačimo Slovenci. Gost bo razkril še, kakšna je pot od idejne zasnove do kreacije in kakšni so njegovi načrti. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Helena Ajdnik.


25.05.2022

Žiga Golob

Strune ubira skozi mnoge glasbene zasedbe, domač je v številnih žanrih. Nič nenavadnega – saj muzika je ena sama. V kratki napovedi je nemogoče zaobjeti vsa njegova sodelovanja in glasbena popotovanja. Na odru je skoraj skrit za svojim velikim inštrumentom, vendar je njegov zvok nezgrešljivo prisoten. In to je tisto, kar šteje, čeprav bi bil s svojo prezenco in duhovitostjo lahko tudi frontmen. Žiga je tudi izvrsten radijski napovedovalec, bralec s prijetnim glasom in odlično interpretacijo, ki jo lahko slišimo v dokumentarnih filmih in oddajah. A resno radijsko kariero bi bilo težko združevati z gosto posejanimi glasbenimi nastopi in turnejami. Muzika je na prvem mestu, želje po njegovem sodelovanju v različnih projektih ne presahnejo. Je tudi solist in takrat, kot pravi, vedno improvizira. Žigo Goloba je na nočni obisk povabila voditeljica Nada Vodušek.


23.05.2022

Izbor poezije Edvarda Kocbeka

Pesniški listi bodo šepetali skozi radijsko noč. Nežni in siloviti, otožni in bojeviti, uporni in globoko razmišljujoči. Kocbekova poezija spregovarja in močno nagovarja še danes, skoraj devetdeset let po izidu njegove prve pesniške zbirke Zemlja. Od nje do zadnjih stavkov v dnevniških zapisih je Edvard Kocbek prepotoval dolgo in trnovo pot, na kateri je ostal zvest svoji neizmerni človečnosti in ljubezni do življenja, pošten v svojih dejanjih in preroški v svojih videnjih, z neomajno vero v moč poezije: »Pesem je najbolj neposredni, najsilnejši, najpopolnejši stik z resnico in lirična resnica ni niti umsko spoznanje niti porabno izkustvo niti samo naval zanosnega čustva, temveč je nekaj mnogo neposrednejšega, nekaj, kar prevzema vse bitje in ga bitno preobrazi.«, je zapisal junija 1943. Izbor poezije Edvarda Kocbeka je za nočni program pripravila Nada Vodušek.


22.05.2022

Nočni pogovori z Mojco

Dišeči sprehodi, študentske majske igre, kmalu bo kresnik. Življenju smo nenadoma na stežaj odprli vrata, epidemija nas je naučila, da se znamo veseliti čisto vsakdanjih preprostih stvari. Lahko se spet družimo. Zunaj, v lokalih in na nočnem programu. In prav to vam v noči na nedeljo ponuja Mojca Blažej Cirej. Pokličite in poklepetajte z njo, prav prijetno je lahko.


21.05.2022

Aleksander Strel

Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki. V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.


20.05.2022

"... za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti!"

Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.


20.05.2022

"... za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti!"

Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.


19.05.2022

Barbara Radoš in Vanja Gleich

V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe. Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca. Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.


18.05.2022

Brina Vogelnik

Njen glas zveni kot bistri studenec, ki nas objame s svojo kristalno svežino. Ljudske pesmi odeva v plašč sodobne, izvirne interpretacije, ki je blizu našim urbanim ušesom, upesnjuje pa tudi sodobne življenjske teme in probleme. Od deklice, ki se ji je petje zdelo nekaj samoumevnega, je prepotovala dolgo pot učenja in poigravanja z glasom. Njena prva učiteljica je bila babica. Seveda ni bila edina. Odraščala je v umetniški družini, na ljubezen do lutkarstva in ljudskega izročila je vplivala tudi njena mama Eka Vogelnik. Kot pevka je prvič nastopila s skupino Šišenska bajka na festivalu Druga godba leta 1999. Od takrat so si sledile različne zasedbe, albumi, sodelovanja z različnimi glasbeniki. Ne le slovenska, zanima jo tudi ljudska dediščina sveta, pesmi prevaja in prireja iz drugih jezikov. Ob glasbi jo ves čas spremljajo tudi lutke, no, v resnici ona spremlja njih in jih skozi predstave oživlja za male in velike otroke. Njen novi album To je to! je tik pred izidom, Pospremil ga bo koncert na letošnji Drugi godbi. Brina Vogelnik je nočna gostja Nade Vodušek.


16.05.2022

Mateja Perpar

Odraščanje bilo v vseh obdobjih človeške zgodovine težaven čas. Starši skušajo izumiti nove rešitve, pri vzgoji izbirajo številne nove poti in stranpoti. A se ujamejo v zanko. Vzorec napak se kot klobčič vrti in mota in ponavlja v začaranem krogu brezupa. A Mateja Perpar, avtorica mladinskega romana Miha #razvajensmrkavec, vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce. V knjigi, ki bi jo morali prebrati vsi, v nagajivem, humornem slogu opisuje situacije in zagate odraščanja in osamosvajanja. Avtorico pri pisanju navdihuje že samo opazovanje človeka, njegove besede, stališča, obnašanja. Vzbujajo ji radovednost, izzive, zaplete in zgodbe, ki se ob tem, ko vse to gleda, se čudi, zabava in zapisuje, odvijajo same od sebe. Mateja Perpar bo voditeljici Vesni Topolovec v oddaji Nočni obisk lahko povedala ogromno o svojem bogatem pisanju, pisala je tudi na pisateljski rezidenci v Idriji. Poleg posamičnih kratkih radijskih iger je po lastni zamisli ustvarila tri serije nanizanke Pri psihiatru, s katero je z ustvarjalci prejela RTV nagrado za posebne dosežke. Povpraševali jo bomo po pesmih, humoreskah, kratkih zgodbah, pravljicah, slikanicah, dramskih besedilih, otroških pesmih in besedilih, ki jih je napisala, pa kriminalnih zgodbah in romanih, ki še čakajo na izid in celo po Libretu za opereto Glasbene šole Logatec, ki je prav tako njeno delo. Njeno ustvarjanje bo čudovita popotnica v spanec, če vas le ne bodo preveč vznemirjale vse njene domislice. Lepo vabljeni!


15.05.2022

Saša Perpar

Vsak začetek ima svoj konec in slednji prinaša začetek nečesa novega. To je pred leti doživela tudi nocojšnja gostja, Saša Perpar, ko so se v danem trenutku zrušili vsi njeni pomembnejši gradniki. Pravi, da se je vse moralo zgoditi ob pravem trenutku, saj je naposled tako zavestno začela postavljati nove temelje. V njeno življenje je takrat stopila še joga, ki jo je popeljala na pot do dobrega počutja, sprejemanja sebe in radostnega odnosa do življenja. Spotoma je vzljubila še plesno meditacijo in čuječnostne igre. Vso novo znanje, veščine in predvsem željo, da pomaga drugim je začela zapisovati na novi poslovni poti. O izzivih in o tem kako čudovito je lahko življenje, se bo s Sašo Perpar pogovarjal Sandi Horvat.


14.05.2022

Marina Cernetig

Na nočni klepet prihaja Marina Cernetig. Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti je ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, pa tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo. Na pogovor jo je povabila Smilja Baranja.


13.05.2022

Gaja Prestor

Gaja Prestor je odraščala v glasbeni družini, zato ne čudi, da se je že zelo zgodaj preizkusila tudi v pisanju besedil in se naučila s pomočjo glasbe izražati svoja čustva. 22-letih pevka in televizijska voditeljica je tudi spletna vplivnica. Svojega profila na Instagramu ne uporablja zgolj za promocijo, temveč se pogosto loti tem oz. težav, s katerimi se sooča marsikateri najstnik - grajenje zdrave samopodobe in samozavesti, sprejemanje samega sebe in ozaveščanje o zdravem odnosu do hrane. Z Darjo Pograjc bosta klepetali tudi o njenem nedavnem potovanju v Azijo, kjer še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Nočni obisk, kmalu po polnoči!


12.05.2022

Dr. Gregor Antoličič

Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič. Pred dnevi je izšla njegova knjiga o cesarju Maksimiljanu Habsburškem. Je tudi igralec in po novem režiser Dramske skupine kulturnega društva Limbuš - Pekre, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor. V nadaljevanju noči boste lahko prisluhnili še posnetku koncerta mariborskega Totega big banda, spomnili pa se bomo tudi 77-letnice obstoja Radia Maribor.


11.05.2022

Marko Mozetič - Mozo

Slovenski športniki več kot vzorno zastopajo barve naše države – slovenski ustvarjalci pa nič manj – le v javnosti, na žalost predvsem v slovenski, niso tako izpostavljeni. Pa popravimo to dejstvo. V nočnem programu gostimo izjemnega kitarista in skladatelja, katerega skladbe izvajajo Steve Mead, Sun Beatzz, PeiYi Liu, pa Irena Yebuah Tiran, Big Band in Simfonični orkester Rtv Slovenija, Rožmarinke, Murat&Jose, Eva Hren, Iva Stanič, Ani Frece, Swingatan in drugi. Izdal je štiri zbirke Kitara me zabava z avtorskimi skladbami za klasično kitaro, ustvarja glasbo za predstave, sodeluje pri različnih mednarodnih projektih … Tokrat v nočnem programu odkrivamo glasbeno in ustvarjalno pot Marka Mozetiča, prijateljem in znancem ter »fanom« bolj znanega kot Mozo. Z njim bo klepetala Lucija Grm.


09.05.2022

Rok Golob

Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.


09.05.2022

Rok Golob

Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.


08.05.2022

Tilen Genov

Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


07.05.2022

Primož Krečič

Nočni gost: duhovnik Primož Krečič Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Na nočni obisk prihaja koprski župnik Primož Krečič.


06.05.2022

Bojana Čampa in Stane Jeršič

Politično turbulentno obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja je v evropsko in slovensko družbo tedanjega časa prineslo tudi korenite premike na področju umetnosti. V arhitekturi so pri nas to obdobje zaznamovali zlasti Jože Plečnik, Maks Fabiani in Ivan Vurnik, katerih dela izpolnjujejo najvišje standarde arhitekture po meri človeka in tudi v današnjem času ustrezajo kriterijem trajnostne arhitekture. V oddaji Nočni obisk bosta o njih spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Bojana Čampa ter fotograf in multimedijski umetnik Stane Jeršič, avtorja nedavno izdane monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture. Na klepet ju je povabil Peter Močnik.


Stran 26 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov