Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


02.10.2022

Dan Podjed

Na nočni obisk pride raziskovalec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višji svetovalec na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Njegovo ime je Dan Podjed.


01.10.2022

Bojana Čibej

Če bi radi slišali, kako zveni švedska balada iz devetega stoletja, bodite to noč z nami. Morda vam je tuja tudi beseda Svitar, ki si jo je naša gostja izbrala za ime zavoda. Ali pa še nikoli niste stopili na grad Rihemberk, enega najstarejših gradov na Slovenskem, ki je postal njen drugi dom. Spoznajte Bojano Čibej, pevko in interpretatorko kulturne dediščine, ki ima prav posebno poslanstvo.


30.09.2022

Tine Čokl

Veliko ljudi si danes začetka dneva ne zna predstavljati brez skodelice kave. Ta pijača je postala tako samoumevna, da pozabljamo, da gre v resnici za luksuzno dobrino in da za ta naš luksuz plačujejo tako lokalni pridelovalci kot okolje. Vse premalo se zavedamo pomena izvora in načina pridelave kave, kar nenazadnje vpliva tudi na njen okus. O tem pa zagotovo veliko ve tokratni nočni gost Tine Čokl, pa tudi o tem, kako kavo pripraviti, da bomo zares dobili popoln napitek.


29.09.2022

Nika Mirt

V nočnem programu bomo gostili Niko Mirt, mlado Mariborčanko, ki se je pred meseci odrekla plašču anonimnosti, pod katerim je Štajerski argo utvarjala dobra štiri leta. Spregovorili bomo o tej - sedaj že kultni blagovni znamki, ta je od objav na družbenih omrežjih prešla na oprijemljive izdelke za vsakdanjo rabo, knjigo, koledar, radijsko rubriko; besede bomo namenili njeni primarni zaposlitvi, je namreč tetoverka, dodali še kakšno o življenju nasploh in ljubezni do štajerskega narečja.


28.09.2022

Miha Dežman

Ste vedeli, da so lahko kokoši ljubeče, zveste in tako kot druge živali, ki jih imamo radi ob sebi, izkazujejo številna čustva, tudi strah, pričakovanje, zaskrbljenost, celo sočutje? Ko se sprehahajaš med tristotimi kokošmi na regenerativni kmetiji Monera hitro spoznaš, da so lahko prijateljice. Miha Dežman z ženo Kristino in dvema majhnima otrokoma skrbi za prvo takšno kmetijo v Sloveniji, na kateri odkrito in podrobno govorijo o načinu pridelave jajc in življenju kokoši, ki so mojstrice oživitve tal. Kako ustvarjajo nove, regenerativne poti v kmetijstvu, ki jih v tem trenutku nujno potrebujemo za dobro družbe in narave v prihodnosti, boste slišali po polnoči.


26.09.2022

Dora Pal

Današnji težki časi so razgalili načeto psihološko stanje ljudi in potreba po psihoterapevtski pomoči je čedalje pogostejša. V nocojšnjem Nočnem obisku bomo spoznali psihoterapevtko Doro Pal, gestalt izkustveno družinsko psihoterapevtko, ki znanje, pridobljeno prek fakultete in specializacije, združuje s celovitim pristopom k življenju – duhovnim, psihičnim in fizičnim – pa tudi z delom s sanjami, dihalnimi vajami, zdravim načinom življenja in drugimi alternativnimi metodami, ki pomagajo k usklajenosti duha in telesa.


25.09.2022

Nočni pogovori z Mojco

Pa se nam je izmuznilo to poletje. Proti večeru se hitro stemni in ohladi, tako da zunaj ni več prijetno. Nekaj mesecev bomo pač morali potrpeti, saj nimamo izbire. Družili se bom o v notranjih prostorih, da nam bo toplo. Če vas vleče v mrakobno razpoloženje, se nikar ne pustite.


24.09.2022

Anja Osterman

Anja Osterman je bila v letošnji sezonami med najhitrejšimi kajakašicami na mirnih vodah na svetu. Po zmagah v svetovnem pokalu si priborila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu. Uspešna je bila tudi na evropskem prvenstvu, ob srebrnem se je razveselila tudi bronastega odličja. Pred letošnjo sezono je prekinila sodelovanje s prejšnjo ekipo, po dolgem nastopanju s Špelo Ponomarenjko Janić se je odločila izključno za nastope v enojcu. Odločitev se je izkazala za pravilno, ta Anjo je namreč vrhunska sezona.


23.09.2022

Denis Malačič

Camino je čar. Camino je preplet različnih ljudi, različnih kultur, različnih zgodb. Vsem pa je skupno eno: želja, da prehodimo pot, po kateri je pred nami hodilo na milijone ljudi. Tako Denis Malačič, ki je Jakobovo pot prehodil letošnjega avgusta. O tej njegovi pustolovščini, pa tudi o drugih njegovih poteh, v nocojšnjem nočnem programu.


22.09.2022

Viljem Babič

Naš osrednji gost je tokrat profesor glasbe na mariborski 2. gimnaziji Viljem Babič, eden najzaslužnejših za uspehe njihovega šolskega gledališča English student teather.


21.09.2022

Ljuba Južnič

Živi v Rožnem vrtu. Tako se imenuje njihov prostor ob potoku, v vasi sredi gozdov in zdravilnih energij narave, v enem najbolj neokrnjenih delov Slovenije, pri Fari ob Kolpi. Rože so njene prijateljice in zaveznice. Ljubezen do cvetlic, predvsem do skoraj pozabljenih lepotic iz starih kmečkih vrtov, je botrovala knjigi Pod okriljem kapucinke, v kateri nam avtorica naslika magičnost obhišnih vrtov in njihovih prebivalk. S poetično pisavo nas vodi skozi lepoto sobivanja z živimi in barvitimi cvetovi. Vsaka roža ima svoje posebno bitje, ki deluje na različnih energijskih poljih, pravi Ljuba Južnič.


19.09.2022

Lia Bordon

42 let je živela kot moški. Predlani je začela s postopkom tranzicije in pred dobrima dvema mesecema tudi uradno postala ženska. Lia Bordon je s svojo izpovedjo sredi poletja razburkala družbena omrežja, z javnostjo delila svoje občutke in strahove pred, med in po tranziciji in razkritju. Kako se je vse življenje počutila v napačnem telesu, kako živi zdaj, kako so njeno preobrazbo sprejeli bližnji, kako znanci in neznanci, kaj vse ji je prinesla in kaj odnesla?


18.09.2022

Ervin Fritz

Pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec Ervin Fritz, iz katerega del veje kritika časa, ironija in satira, humor in izjemna duhovitost, bo gost tokratnega nočnega obiska. Zaradi svoje kritike režima je bila njegova poetika označena celo kot nevarna, zato je imel kar veliko težav pri revijalnih objavah – in tudi pri uprizarjanju njegovih iger. No, imel … in ima. A vendar bomo nocoj spregovorili tudi o krstni uprizoritvi njegove zadnje napisane komedije Slovenska Kura. Nočni pogovor bo prepojen tudi s pesmimi, za katere je Ervin Fritz napisal besedilo. K pogovoru sem povabila tudi enega od režiserjev Slovenske kure Darka Čudna.


17.09.2022

Ervin Čurlič

V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili znanega športnega novinarja in komentatorja Ervina Čurliča. Čeprav je pred kratkim končal 40-letno novinarsko kariero in se upokojil, pa smo lahko njegovim temperamentnim, doživetim in tehtnim komentarjem prisluhnili v prenosih pred kratkim končanega svetovnega prvenstva v odbojki. Toda našemu gostu ni domač samo šport, ampak je v vlogi pripadnika severnoprimorske civilne zaščite dejaven tudi v spopadanju z naravnimi nesrečami. Zato, seveda, ni bilo mogoče mimo poletne ognjene stihije na goriškem Krasu. V tokratnem nočnem popotovanju bomo spoznali tudi pomen in vlogo žensk na kmetiji, prisluhnili odzivom ob odkritju doprsnega kipa Janeza Stanovnika v središču Nove Gorice, v Piranu spoznavali zgodbe nekaterih tamkajšnjih vodnjakov in se v Ajdovščini pridružili mladim astronomom.


16.09.2022

Dragan Bulič

Štos ni šala in SOS ni klic na pomoč, če ju povežemo z legendarnim glasbenim urednikom Draganom Buličem. Od Radia Študent, prek Vala 202, do Prvega programa nacionalnega radia, z občasnimi gostovanji na televizijskih ekranih, je kratek prerez njegove poklicne kariere. Dragan ima dve glavni ljubezni: glasbo in šport. O najboljših koncertih svojega żivljenja, o najvplivnejših glasbenih albumih, o srečanjih z velikani popularne glasbe, nogometu in tenisu ter o njegovem pojavljanju v družabnih kronikah in prisotnosti na družbenih omrežjih v nočnem programu.


15.09.2022

Sprehod po predsedniški palači

15. septembra praznujemo Dan vrnitve Primorske k matični domovini, zato bo tudi ta dan predsedniška palača odprla svoja vrata vsem tistim, ki so se prijavili na ogled. Mi smo si jo pred dnevi že ogledali. Skozi prostore nas bodo radijsko popeljali: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.


14.09.2022

Noč šansonov - Pesmi igralk

V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Večino pozornosti bomo tokrat namenili žanru, ki so mu rekli pesmi igralk. Gre za pesmi, ki so jih izvajale igralke, dramske pripovedovalke in pevke in je bila zanje značilna svojevrstna izvedba.


10.09.2022

Mitja Tretjak

Ljudje imajo različne zgodbe in vsaka lahko pripomore k spreminjanju sveta. Da ne bi ostale prezrte, jim je potrebno nameniti pozornost, meni Mitja Tretjak, novinar Primorskega dnevnika in radijski voditelj. Pred leti je na koprski televiziji vodil tudi oddaji Brez meje in Sprehodi, ki je nastala iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Ne le o doživljanju čezmejnega prostora, temveč tudi o dogajanju v Ukrajini, ki se mu posveča v zadnjih mesecih, bo tekla beseda v nočnem programu iz studia Radia Koper.


09.09.2022

Irena Vrčkovnik

Gostja nočnega programa bo pevka, glasbena pedagoginja ter odlična interpretka skladb Slovenske popevke Irena Vrčkovnik. Na samostojni glasbeni poti je že več kot 30 let. Začela je v narodnozabavnem ansamblu Vesna, se nekaj časa spogledovala s countryjem, v zadnjem času pa se posveča poučevanju mladih pevk in pevcev; vidimo in slišimo jo tudi na festivalih.


08.09.2022

Ivan Dvoršak

V nočnem programu bo po polnoči gost predsednik Kulturnega društva Forma viva Makole, kipar in idejni vodja 20-letnega kiparsko-slikarskega simpozija, Ivan Dvoršak. Z jubilejno in hkrati zadnjo izvedbo Forme vive bo dokončno postavljena deset kilometrov dolga pot, poimenovana Park skulptur, ki je edinstvena in najdaljša transverzala umetnosti na svetu. V nadaljevanju noči se bomo potepali po Jamajki; z znanim Mariborčanom, Borisom Črničem, pa razmišljali o Mariboru, o Festivalu Lent in o njegovem dolgoletnem sodelovanju z Narodnim domom.


Stran 21 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov