Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Da se Kranjčanka Natalija Polenec ne ustraši izzivov, priča njena pestra poklicna pot. Najprej se je zaposlila v odvetniški pisarni, nato v Upravi za zračno plovbo, sledila pa je služba na Inštitutu Jožef Stefan. Pred osmimi leti jo je poklicna pot iz Ljubljane vodila v Kranj, kjer je do lanskega oktobra vodila Zavod za turizem, zdaj pa je že dobre štiri mesece direktorica Tehniškega muzeja Slovenije. Z Natalijo Polenec, ki je med študijem arhitekture pozne ure velikokrat preživljala v družbi nočnega programa, se bo pogovarjal Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
“Živi za vsak trenutek, vsak moment, vsak dan, v vsej svoji polnosti in v njem uživaj.” To je moto mladega vsestranskega glasbenika – pevca, avtorja besedil, pianista in bodočega magistra glasbene pedagogike, Nina Ošlaka. Na pop sceni aktivno deluje že skoraj osem let, večina ga pozna predvsem po lahkotnih popevkah, ki pa so v zadnjem času vedno bolj zrele. Najmlajši slovenski izvajalec, ki ga predvaja MTV Adria, poučuje tudi v glasbeni šoli, kjer se ukvarja z mladimi talenti in nanje prenaša glasbeno znanje. Svoj prvi album z naslovom Simfonija je izdal pred letom in pol, na njem je trinajst avtorskih skladb. Kljub temu pravi, je včasih težko najti neko povsem novo besedilo in melodijo. Nino je kot avtor besedil sodeloval že s številnimi glasbeniki in glasbenicami, ena od njih se nam je prek telefona pridružila v pogovoru. Ker je pogovor tekel o glasbi, seveda nismo mogli mimo bližajoče se EME, izbora slovenske popevke za pesem Evrovizije. Malce smo ugibali, kakšna bo letos zmagovalka. O slovenski glasbeni sceni, kot jo vidi sam, svojih nastopih, koncertih v počitniških kolonijah in še marsičem drugem lahko prisluhnete v celotnem pogovoru z Ninom Ošlakom v našem spletnem arhivu.
Prve ure zadnje februarske nedelje bodo vroče. Posvetili jih bomo majhnim raznobarvnim in pekočim paprikam, ki jih kratko imenujemo čili. Vasja Ličen, kuhar, slikar in ljubitelj čilijev, se lahko pohvali z zavidljivo zbirko teh malih vragcev – na svojih policah jih ta hip goji 60 vrst. Nekaj po polnoči bomo skupaj z njim spoznavali različne vrste, tudi najbolj pekočega predstavnika in raziskovali, katere lahko gojimo pri nas in kakšna je njihova vloga v medicini. Z Vasjo Ličnom se bo pogovarjala Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja raziskovalka, italijanistka in sociologinja kulture, doktorica Suzana Todorović. Še zlasti se ukvarja z narečji. Izdala je kar tri monografije o narečnem besedju piranskega podeželja in koprskega zaledja. Ne le o krajevnih govorih, tudi o tem, kaj rada počne v prostem času, se bo s Suzano Todorović pogovarjala Jana Samsa.
Slovensko gozdnato dediščino bogati 12 ostankov pragozdov. Kar polovica pragozdnih rezervatov je na Kočevskem in skupno pokrivajo skoraj 219 hektarjev. V noči na petek nam bo ta mistični svet predstavil strokovnjak za pragozdove Tomaž Hartman, ki prihaja iz Zavoda za gozdove. Kakšna je zgodovina naših pragozdov in s kakšnimi izzivi se mora Kočevski Rog soočiti danes, bomo slišali nekaj po polnoči.
V specializirani reviji o saksofonu - The Sax so ga predstavili kot najboljšega saksofonista mlajše generacije. Miha Rogina slovi po svojih inovativnih interpretacijah klasičnih del za saksofon in po svojih pionirskih izvedbah manj znanih, vendar spektakularnih del 19. in 20. stoletja. Prisluhnite mu v nočnem pogovoru po polnoči.
Andrej Majes je pridelovalec Bio zdravilnih rastlin, podjetnik, ki ustvarja prek 150 izdelkov iz zdravilnih rastlin za lajšanje in premagovanje bolezenskih težav. Nad zelišči ga je navdušil oče - pri njem je Majes pridobil prvo znanje o rastlinah in njihovih zdravilnih učinkih. Ker je želel svoje spoznanje še nadgraditi, je počasi začel spoznavati ajurvedo - najstarejšo obliko naravne medicine na zemlji. Danes je priznan terapevt Mahariši ajurvede, saj izvaja diagnozo pulza, starodavno tehniko branja srčnega utripa, s katero lahko ugotavljamo neravnovesja v telesu in svetujemo, kako na naraven način telo ponovno uskladiti z vedno negujočimi zakoni narave ter tako vzpostaviti popolno zdravje. O zdravilnih rastlinah in Mahariši ajurvedi se bo z Andrejem Majesom v noči s torka na sredo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Sanja Grcić. Iz gorenjske avbe je naredila umetniški projekt, iz Kekčevega pokrivala je oblikovala trendovski klobuk. Modna oblikovalka, ki s svojo znamko Firma osvaja tudi New York, mesto, ki ga obožuje. Tudi zaradi jazza, ki je njena najljubša muzika. Kostumografka, ki jo imajo radi režiserji, koreografi, igralci in plesalci. Strastna nogometna navdušenka, ki navija tudi pri drugih športih. Energična, šarmantana in brez dlake na jeziku. Z njo se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Nasmehnite se fotoaparatu, kajti v nedeljski Nočni obisk prihaja Jani Ugrin. Študent fotografije na prelomu samostojnega podjetništva, ki ga kmalu čaka, upa, da bo ostal pri koncertni fotografiji, s katero je stopil v svet objektiva, čeprav danes “šklocne” in ujame trenutke pri različnih stvareh: dogodkih, portretih, interjerju. Sicer je bolj zimski tip človeka, vendar je poletje najbolj dejavno zaradi festivalov in porok. Jani Ugrin se bo z voditeljico Tino Lamovšek pogovarjal o svojem prehodu od fanta s fotoaparatom do fotografa, o tem, kje se izgubijo avtorske pravice, in o tem, kako ljudi osrečuje s projektom That happy day. Izvedeli bomo tudi, ali bolje obvladuje fotografski objektiv ali sarkazem, o katerem pravi, da je njegova največja vrlina.
Jernej Bortolato iz Pliskovice, ki ga je voditeljica Barbara Čepirlo povabila na nočni obisk, ni običajen kamnosek, temveč poseben ustvarjalec, ki iz kraške pokrajine in njene tradicije črpa navdih za svoje kamnite izdelke. Med njimi izstopajo štirne in kalune, ki pa – opaža sogovornik – ljudi ne pritegnejo več toliko. Kamnoseški mojster Jernej Bortolato zadnja leta intenzivno sodeluje z oblikovalci in drugimi obrtniki s slovenskega in tržaškega Krasa, čeprav je čezmejno povezovanje, kot mu pravimo, na tem delu še v povojih. Pravi, da je odnos do kraške dediščine v zadnjih letih drugačen, ljudje bolj spoštujejo kamnoseško delo in bolje poznajo material. Poleg tega zgovoren kamnoseški mojster iz Pliskovice veliko časa nameni tudi mladim ljubiteljem kamnite dediščine. Poleg organiziranih delavnic njegovo kamnoseško obrt vseskozi promovira tudi območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
“Rada bi zvišala raven pogovora o invalidih in z invalidi.” Tako pravi Sonja Pungertnik, naša tokratna nočna gostja. Slepa je in, kot tudi pravi, številni nikoli ne bomo zmogli razumeti, kako lahko kljub temu življenju nasproti stopa kot žena, mati, je normalno zaposlena in uspešna na številnih področjih, kot radijska veteranka, ki med drugim vodi šolo odpuščanja in v resnici počne veliko več kot mnogokdo, ki ni invalid. Je slednji vedno hkrati tudi bolnik, jo bomo še vprašali ob svetovnem dnevu bolnikov, pa tudi kaj lahkotnejšega, na primer, zakaj nas toliko misli, da je slepo oseba treba najprej poklicati, saj elektronske pošte tako in tako ne more prebrati … S Sonjo Pungertnik se bo pogovarjala Tina Kralj.
Anja in Urban Florjančič sta med mlajšimi v druščini malih butičnih pivovarjev. Svojo mikro pivovarno Mali Grad sta odprla pred slabim letom v Kamniku, kjer je kot pravita, voda dovolj dobra za pivo. Kljub začetnim birokratskim težavam in iskanju finančnih sredstev sta se zaradi uporabe kakovostnih sestavin hitro priljubila pivcem piva. Kako sestaviti pravo recepturo, kje se priučiti varjenja in kakšen okus imamo slovenski ljubitelji piva? Prisluhnite Nočnemu obisku, ki ga pripravlja Ana Skrt.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Nočnem obisku vam smo tokrat predstavili slovenski dirkalnik formule. Ne čisto pravi Formula 1, ampak dirkalnik s katerim študenti Fakultete za strojništvo v Mariboru tekmujejo na dirkah Formule Student. Gre za tekmovanje, na katerem se kar okoli 400 ekip, ki prihajajo s celega sveta, pomeri na 40 različnih preizkušnjah. Po polnoči so se nam v studiu pridružili konstruktorji slovenske Formule Student – njihov zadnji dirkalnik nosi ime GPE 14 – in nam razkrili, kako potekajo priprave na novo sezono in kakšen bo dirkalnik, ki bo njihovo ekipo predstavljal v prihajajoči sezoni.
Kurentov skok je naznanil uradni začetek letošnjih kurentovih opravil in princ karnevala na Ptuju bo mestno oblast prevzel to soboto. Tudi zato na tokratni nočni obisk prihaja predsednik organizacijskega odbora jubilejnega, 55. Kurentovanja na Ptuju in podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest, Branko Brumen. Do pokopa pusta bo sledilo več kot 100 prireditev javnega pomena, organizatorji pa pričakujejo vsaj 120 tisoč obiskovalcev. O jubilejnem kurentovanju na Ptuju v tokratnem nočnem programu, ko bo z vami voditelj Zoran Turk.
IGLU - Improvizacijsko gledališče Ljubljana so Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski, ki so združili moči v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. In vsi trije prihajajo v oddajo Nočni obisk, kjer bomo diskutirali o tem, kaj pravzaprav pomeni biti profesionalen gledališki improvizator? Zakaj "Ne." klasičnim gledališkim uprizoritvam? Kje je neskončni vodnjak iz katerega zajemajo humor in kdaj je improvizacija lahko resnobna, bomo slišali nekaj po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov