Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Iva Gruden je julija 2013 ustanovila projekt Ljubljananjam, s katerim želi na različne načine postaviti Ljubljano na kulinarični zemljevid sveta. To počne največ s kulinaričnimi sprehodi v središču mesta, pa tudi z drugimi kulinaričnimi dogodki, kot so pregled najboljših kulinaričnih praks v mestu, festival mikropiva, dobrodelna prodaja domačega peciva in konferenca kulinaričnih blogerjev. Ljubljananjam je nekakšno logično in spontano nadaljevanje vsega Ivinega foto-novinarskega dela, organizacije dogodkov, svetovnih potovanj, življenja v tujini in seveda ljubezni do lokalne kulinarike. In glede na število tako domačih kot tujih gurmanov, s katerimi je že delila svojo ljubezen do Ljubjane in njene prehrane, je ta precej nalezljiva, kot boste lahko spoznali poslušalci nedeljskega Nočnega obiska, ki ga bo vodila Tina Lamovšek. Avtor prispevka: Tina Lamovšek
Na nočni obisk prihaja Vasja Brilj Lasič, mlad, ambiciozen in kritičen modni oblikovalec. Pogovor bo prav gotovo pritegnil tudi poslušalce moškega spola, saj se Vasja posveča prav moški modi. Kako oblikuje svojo modno kolekcijo, bo pripovedoval Jani Samsa. Avtor prispevka: Jana Samsa
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
"Na Camino de Santiago sem se odpravila, potem ko sem imela več kot dovolj klepetanja, prilagajanja človeški vrsti in šuma, ki ga zna poustvariti človek. Težko opišem moč ljubezni, ko z neznancem sediš na vrhu gore, ti meditiraš, on moli, oba pa odprtega srca predajata svojo bit ONEMU. Popolna harmonija duš, ki zavibrira brez omejitve časa in prostora." Tako je o svojem lanskem popotovanju po evropski romarski pot in prek nje tudi vase v enem izmed svojih zapisov pisala Tjaši Artnik Knibbe. Kaj jo je odpeljalo tja, kako je 850 kilometrov prehodila po večini v tišini, kako je - ker jo je poklicalo - hodila ponoči, kakšna se je vrnila in kako živi danes. Z njo se bo pogovarjala Tina Kralj.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Samozadovoljevanje med predšolskimi otroki v večini velja za povsem normalno spolno vedenje, pri katerem gre v največji meri za raziskovanje telesa. V skupini otrok, ki se samozadovoljujejo, je dečkov le nekaj več kot deklic, prav tako se dečki v primerjavi z deklicami nekoliko pogosteje samozadovoljujejo, v svoji diplomski raziskavi, nagrajeni s Prešernovo nagrado, ugotavlja psihologinja Manca Korenčič. Z raziskavo je želela ugotoviti, koliko spolnega vedenja v obliki samozadovoljevanja mame opažajo pri svojih predšolskih otrocih in ali je mera pojavnosti tega vedenja povezana z njihovim socialnim vedenjem. Preučevala je tudi odzive staršev na otrokovo samozadovoljevanje in ali so ti povezani z njihovim odnosom do spolnosti. O tem v noči na nedeljo v oddaji Nočni obisk, kmalu po polnoči.
Je prva slovenska velemojstrica in edina slovenska šahistka z dvema kolajnama - srebrno in bronasto- s članskih ekipnih evropskih prvenstev. Darja Kapš je šahirati začela pri sedmih letih, ko jo je za kraljevsko igro navdušil dedek. Pozneje je nadaljevala s šahovskim krožkom na znameniti OŠ Stari trg ob Kolpi pod mentorstvom Vinka Kobeta. Trenirala je z veliko znanimi velemojstri, tudi sama pa prenaša znanje na mlajše rodove. Po duši je človek akcije, zato rada organizira turnirje in ostale šahovske projekte, kot so dvoboji, izleti, kolonije in simultanke, v življenju se ravna po motu »Vse je mogoče, le če se hoče«. V Nočnem obisku bo prvo potezo sicer naredila Tina Lamovšek, ki bo vodila pogovor, kako se bo naprej odvijalo, pa boste morali prisluhniti v zgodnjih urah nedeljske noči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk prihaja Trboveljčan Mitja Duh. Pred kratkim je izšla njegova knjiga Tek za življenjem.To je izpoved mladega človeka na poti k odraslosti in zrelosti. Mitja Duh je ekstremni športnik in humanitarni delavec. Lani je v Trbovljah v dobobrodelne namene tekel sto kilometrov, z dobrodelnostjo pa se pravzaprav ukvarja ves čas. V mladosti je bil obetavni mlad nogometaš, ki je pri 15-ih začel uživat heroin. Štiri leta in sedem mesecev je preživel v zaporu na Dobu in razmišljal ali si naj vzame življenje ali naj se dvigne sam. Odločil se je za življenje. Danes je človek, ki ga v Zasavju izredno spoštujejo. O svojem življenju,ki ga je tako iskreno opisal v knjigi, bo spregovoril tudi nekaj po polnoči, ko ga bo gostil Janez Vedenik.
Ste se kdaj vprašali, kako je lahko žlica jogurta v oglasih vedno tako popolna, z velikim in lepo razporejenimi koščki sadja? Zakaj je piščanec že na pogled hrustljav, čokoladni namaz pa tako mazljiv? Na ta vprašanja pozna odgovor stilistka hrane Sabina Penšek, ki sooustvarja oglase za velike domače in tuje blagovne znamke kot so Illy, Tesco, Lidl, McDonald's, Nutella. O tem, kako pripravi hrano za snemanje oglasov, ali sploh uporablja prave sestavine, ter kakšne veščine mora imeti stilist hrane v nočnem pogovoru, ki ga pripravlja Ana Skrt. Avtor prispevka: Ana Skrt
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
»Imel sem srečno otroštvo – nobenega nasilja, odnosi v družini so bili ljubeći, bil sem odličnjak«, pravi tokratni nočni gost, Zlatko Blažič. A kljub temu je že pri trinajstih letih zašel v svet drog – te so bile zanj sprva samo ena postaja v poskušanju biti drugačen od drugih, dokazati in izkazati se pred drugimi. In uspelo mu je. Z marihuane je prešel na heroin, klošaril v Trstu, se zdravil v idrijski psihiatrični bolnišnici in nato s pomočjo staršev spoznal z Don Pierinovo skupnostjo »Srečanje« za odvisnike. Svoje izkušnje z jemanjem in preprodajo mamil je brez dlake na jeziku opisal v knjigi Zgodovina moje heroinske odvisnosti. Danes je predsednik Društva Srečanje, društva za pomoč odvisnikom in njihovim družinam, izredni študent pedagogike in sociologije na Univerzi v Mariboru ter psihoterapevt. Zlatko Blažič, ki ga je v studio povabila Tadeja Bizilj, dodaja, da njegova pot ni končana, saj se vsak dan sproti še vedno sooča z življenjem, a se z njim ne bori več - v življenju je začel žeti sadove tega, kar je posejal. Avtor prispevka: Tadeja Bizilj
Slovenci smo si letos v kinematografih lahko ogledali komično-melodramski film Panika o "paniki" ženske v zrelih letih, ki želi pobegniti vlogi zgolj matere, žene in gospodinje, za novo leto sledi tudi premiera na Televiziji Slovenija. Če smo v filmu, posnetem po romanu Dese Muck, spremljali Vero, pa bodo poslušalci in poslušalke Nočnega obiska prisluhnili igralki, ki je literarni junakinji dala podobo in življenje, Janji Majzelj. V studiu se bo voditeljici Tini Lamovšek pridružila tudi scenaristka in režiserka filma Barbara Zemljič, ki je zaslužna za to, da je zgodba iz knjižnega sveta prešla na velika platna. Kaj se je dogajalo za kamero in ali je adaptacija literarnega dela blagoslov ali nočna mora za filmskega ustvarjalca, boste lahko slišali v zgodnjih urah nedeljske noči. Avtor prispevka: Tina Lamovšek
Po polnoči bo Breda Biščak gostila letošnjega prejemnika nagrade za mladega prevajalca Andreja Pleterskega iz Izole. Govorila bosta o književnih pokrajinah, po katerih potuje s svojim prevajalskim peresom, o zavzetosti in natančnosti, ki jo terja poklic književnega prevajalca, pa tudi o socialnih vprašanjih, ki so neizogibno povezana z današnjim umetniškim udejstvovanjem pri nas. Prisluhnite nam nekaj po polnoči.
Prvi je, kot že nekaj nočnih nazaj, poklical Ivan iz Dragomlja. No, v Dragomlju v resnici že kakšno leto ne živi več, ker se je moral preseliti v drug kraj v dom starejših. »Spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati,« je povedal. Otožno in resnično. Edo je kamionar, pred petimi leti pa je doma padel čez posteljo in si izpahnil ramo. Pravi, da je šel k zdravniku, ki pa je njegovi mami, ki je medicinska sestra, nekaj hudo zameril in mu izpahnjene rame ni naravnal. Narobe se mu je zarasla, pet let trpi hude bolečine. Celo na psihiatriji je bil eno leto zaradi tega, pravi. Karkoli hoče postoriti, lahko samo ob protibolečinskih tabletah. Čez mesec težko shaja. Dobi le 380 evrov: invalidnino in dodatek, ker je bil vojak ob osamosvojitvi leta 91. Antonija izpod Krvavca, 77 let, živi v hiši skupaj s »kačjo« snaho. Vpričo nje je lastni sin ne pozna, pravi, zato bo svoj del premoženja pustila najstarejšemu vnuku, ki se z mamo tudi ni razumel in je že pred leti odšel od doma. Mojca iz Ljubljane (njena hči Nataša je pred leti umrla za levkemijo in ona je o poteku bolezni poročala po telefonu, da ji je bilo lažje) je k sebi vzela bivšega moža Štefana, da bo zimo preživel na toplem. Da bo nekdo skrbel zanj. Bolan je, njegovo hišo pa je pred izvršbo rešila tako, da je poravnala zaostale položnice. Ves čas pa ji v življenju pomaga angelček Nataša. Danica s Primorske preživlja težke čase. 25 let je skupaj z nasilnim in grobim partnerjem in to vse težje prenaša. Vedno mora obveljati njegova. Še posebej zdaj, ko je podedovala neko stanovanjce, razmišlja, da bi ga zapustila. Edo tehta, ali ne bi svojega zdravnika zaradi rame tožil, Simon s Štajerske pa se je javno zahvalil urgenci mariborske bolnišnice, ker so rešili njegovega očeta, ki je imel krvni strdek. Avtor prispevka: Mojca Blažej Cirej
Božični čas je zaradi svoje simbolike čisto poseben – tako meni tudi gostja nočnega programa Metka Ravnjak Jauk, avtorica velikokrat nagrajenih besedil Festivala narečnih popevk v Mariboru in festivala Slovenska popevka. Meni, da ima Slovenija mnogo bogastev, med njimi tudi jezik, ki pomeni prvi stik z ljudmi in prvi vtis o kulturi, narodu in krajih. Pred kratkim je izdala zgoščenko, na kateri je zbrala uglasbljena nagrajena besedila; sicer pa tudi sama že dolgo prepeva v glasbeni skupini Kresnice. Avtor prispevka: Darinka Čobec
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov