Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po polnoči bo zabavno poučno. Na nočni obisk prihaja zasebna učiteljica Mojca Stojkovič iz Orleka pri Sežani. Z dvajsetletnimi izkušnjami poučevanja dokazuje, da je to lahko tudi zabavno, hitro in učinkovito. Razvila je več metod učenja in poučevanja. Nekaj jih bo razkrila tudi nekaj po polnoči, ko se bo z njo pogovarjala Jana Samsa.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Karmen Koren je mlada primorska modna oblikovalka, ki si je s projektom »hlače na 1001 način« odprla vrata v mednarodni svet mode. Spomladi je kot perspektivni mladi talent svojo kolekcijo predstavila na tednu mode v New Yorku, kjer so jo opazili tudi novinarji televizije Fashion. Preden se je Karmen vpisala na Visoko šolo za dizajn, menda sploh ni znala šivati. Zdaj magistrska študentka Naravoslovne tehnične fakultete, v zadnji avtorski kolekciji predstavlja ljubezensko zgodbo svojih staršev. V nočnem pogovoru, ki ga pripravlja Ana Skrt, bo beseda tekla o New Yorku, podjetništvu ter seveda modnih vzgibih, ki kličejo po ustvarjanju ter odkrivanju novih priložnosti in kombinacij.
V četrtek so na Ljubljanski univerzi promovirali 11 doktorjev znanosti, med njimi tudi dr. Nado Verdel, ki je dvignila veliko prahu z doktorskim delom, v katerem je raziskovala dokaj neznane in znanstveno še ne potrjene lastnosti vode, med drugim tudi spomin vode. Prav zato doktoratu Verdelove nekateri slovenski znanstveniki ostro nasprotujejo, četudi dobiva pohvale in žanje zanimanje znanstvenikov iz tujine. O lastnostih vode, spopadu slovenskih znanstvenikov in o vprašanju svobode raziskovanja bomo govorili nekaj po polnoči. Z dr. Nado Verdel se bo pogovarjal Peter Močnik.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Težko si je predstavljati, da samo 4 osebe v studiu nacionalnega radia lahko pograbijo eno tono težko breme ter ga dvignejo od tal. Je pa res, da niso kdorkoli – so del slovenske reprezentance Firefighter Combat Challengea, sicer v sestavi Domen Pavlič, Matic Zupan, Gregor Stanonik, Anže Habjan, Amer Čosič in Mateja Pretnar. Odpravljajo se na svetovno prvenstvo, ki bo od 3. do 9.11.2014 v Phoenixu. Lansko in letošnje leto so dokazali, da so najboljši v Evropi, zato tudi na svetovnem prvenstvu pričakujejo najboljše rezultate. Kdo so, kako trenirajo, kako je to tekmovanje prišlo k nam in kaj počnejo, kadar niso gasilci, so v noči na petek v studiu nacionalnega radia spregovorili z voditeljem Juretom K. Čoklom. Ameriško tekmovanje, ki je k nam prišlo pred petimi leti, izvira iz fizičnega preizkusa za poklicne gasilce. Tamkajšnji strokovnjaki, med katerimi je bil najbolj zaslužen za razvoj tega preizkusa dr. Paul O. Davis, so združili prvine, ki naj bi jih gasilci obvladali, če naj bi bili kos izzivom, ki jih prinaša ta poklic. Razvili so test, katerega rezultat se je meril s časovnimi enotami. Kaj kmalu so kandidati za gasilce začeli tekmovati med seboj in razvilo se je tekmovanje, kakršnemu na svetu ni para, je povedal Anže Habjan, prvi slovenski gasilec, ki je nastopil na tem tekmovanju. A pot do prireditve tekmovanja pri nas je bila še dolga, predvsem pa v veliki meri povezana z lastnimi sredstvi. Vendarle je po petih letih zanimanje za to športno panogo vedno večje, naši tekmovalci pa sodijo v sam svetovni vrh. Do tja so potrebovali nekaj let natančnega in zavzetega treninga ter tudi precej odrekanja, je pojasnil Domen Pavlič. Posebno poglavje je tudi hrana - tekmovalci v FFCC morajo za dosego svojih ciljev paziti tudi na tem področju, zato se sladkorju, maščobi in alkoholu izogibajo. Po mnenju Gregorja Stanovnika in Matica Zupana bi tovrstnih tekem lahko bilo še več, saj bi to pomenilo več treningov in posledično boljše rezultate za vse, a je organizacija za kaj takega zaenkrat prezahtevna. Je pa pri nas po mnenju naših gostov dovolj prostora tudi za druga podobna tekmovanja, ki se s FFCC ne izključujejo. Prej nasprotno, povedo, gre za dopolnjevanje, ki ima vedno tudi pozitivne strani. Sami so se sicer uspešno preizkusili tudi v drugih tekmovanjih, vendar jim je ameriška inačica najbolj všeč.Odločitev za to najdejo predvsem v dejstvu, da je na tem tekmovanju vedno dobro vzdušje. 'Vsi smo kot velika družina', pove Anže Habjan. 'Navijamo za naše nasprotnike in oni za nas. Tega ne vidiš prav pogosto'. Letos jih čaka odhod v ZDA, kjer bodo zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu. Njihov cilj je jasen in glede na rezultate, ki so jih dosegli letos, tudi dosegljiv - domov želijo prinesti medaljo s svetovnega prvenstva. 'Možnosti imamo, pripravljeni smo dobro in formo smo stopnjevali prav za svetovno prvenstvo', pove Domen. 'Vendar moraš imeti za medaljo vedno tudi nekaj sreče', doda Matic. Fantje so tudi izven tekmovalne proge videti kot tesno povezana, homogena ekipa. Kar govorijo, tudi kažejo. Kako lepo bi bilo, če bi se športnega in tovariškega duha, ki ga spodbuja to tekmovanje, znali nalesti tudi drugi - pa naj bodo gasilci ali ne ...
Ivan Ketiš, upokojeni ravnatelj Srednje elektro-računalniške šole v Mariboru, se je tik pred dopolnjenim 70.rojstnim dnevom odločil napisati knjigo o sebi in mestu, v katerem živi. Naslovil jo je V mojem slogu, v njej pa skozi avtorjev življenjepis na humoren način spoznavamo Maribor in njegove posebnosti, ljudi in dogodke. Ivana Ketiša bo nekaj po polnoči gostila Darinka Čobec.
Ljubezen, prijateljstvo, spolnost. Ekskluzivna navezanost, partnerstvo. Le da ne gre za dva človeka, ampak za tri, lahko tudi več. Ne govorimo o varanju, promiskuiteti, svinganju, govorimo o iskrenosti, predanosti, spoštovanju in odgovornosti. Je poliamorija odraz sodobne družbe ali končno spoznana normalna vrsta odnosa med nami? Kaj jo povezuje s tradicionalno družino in kako se razlikujeta, so enako močna čustva do najmanj dveh partnerjev hkrati res lahko pristna, je res mogoče, da se tak odnos ne razvija praviloma "na račun" nekoga v njem? Tudi na ta vprašanja bomo iskali odgovore to noč, ko se bomo o poliamoriji in vrstah odnosov med nami pogovarjali z integrativno psihoterapevtko Aljo Fabjan. Na nočni obisk jo je povabila Tina Kralj.
Iz različnih oblik gledališkega plesa je diplomiral na enem od vodilnih evropskih centrov za sodobni ples, šoli Trinity Laban v Londonu. Plesalec angleškega rodu je od leta 2007 član mednarodne skupine EnKnapGroup, ki deluje pod vodstvom koreografa Iztoka Kovač. Luke že sedem živi in ustvarja v Sloveniji in s skupino gostuje na mednarodnih odrih. O plesu, o umetnosti, o življenju v naši deželi, pa tudi o njegovem izvrstnem znanju slovenščine se bo z njim pogovarjala Nada Vodušek.
Pasje borbe so prepovedane v večini držav po svetu. Kljub zakonom, ki jih prepovedujejo, se pojavljajo v skritih prostorih, kleteh, zapuščenih hišah in gozdovih. Psi, ki jih vzrejajo in vzgajajo z namenom sodelovanja v pasjih borbah, so zlorabljeni že od vsega začetka. Večino časa sami, na kratki verigi ali kletki, edini stik z zunanjim svetom je čas, ki je namenjen »treningom«. Žalosten pogled, strah v očeh, vidne posledice mučenja, poškodb in zanemarjanja živali prizadenejo vse, ne samo ljubiteljev živali, njihov glas pa so pogosto le prostovoljske in neprofitne organizacije, brez pravih pristojnosti za ukrepanje. Po polnoči se bo o primerih mučenja in zlorab živali, sumu da imamo tudi v Slovenije pse, ki so namenjeni pasjim borbam, Enisa Brizani pogovarjala s prostovoljcema portala Pes moj prijatelj in Ustavimo pasje borbe.
Po desetletju igranja članske odbojke v domovini se je Izolan Andraž Paliska odločil, da bo preizkusil odbojkarski parket v tujini. Pot ga je kot prvega Slovenca zanesla v libijsko prvo ligo, kjer je minulo sezono uspešno odigral za klub Al Jazeera iz Zuware. Čeprav je prvič igral v tujini, se je v tem času nabralo več dogodivščin, kot jih drugi odbojkarji, ki igrajo po Evropi, doživijo v nekaj letih. Če bi radi izvedeli več o Andraževih izkušnjah, ki so prava zmes gostoljubja, avantur in kaosa, prisluhnite nočnemu klepetu. Nekaj minut po polnoči se bo z njim pogovarjal Boštjan Simčič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Lira simbolizira harmonijo med notranjim in zunanjim. Samorog je glasnik drugega, boljšega, pravičnejšega sveta ter predstavlja sposobnost in moč za premagovanje izzivov. Zmaji in kače simbolizirajo prvotne "gospodarje Zemlje", so varuhi zakladov in skrivnega znanja. Simboli so bili vedno most, ki je povezoval človeka z nekim drugim, neopisljivim, nevidnim svetom. Današnji človek je stik s tem svetom izgubil in tako so pomen izgubili tudi simboli. V noči na sredo jih bomo skušali nekaj obuditi, saj je njihov jezik univerzalen in aktualen še danes. Na nočni obisk prihaja predavatelj in profesor fizike ter predsednik društva Nova Akropola v Sloveniji, Stjepan Palajsa. O simbolih se bo z njim pogovarjal Peter Močnik.
V oddajo Nočni obisk prihaja Borut Peterlin, fotograf, ki se je odpovedal uspešni karieri fotoreporterja in urednika fotografije, da bi se lahko povsem posvetil svoji umetniški viziji: obujanju starih fotografskih tehnik. Seznanil nas bo z različnimi fotografskimi postopki, ki so bili priljubljeni v drugi polovici 19. stoletja, v času, ko je moral fotograf iz osnovnih sestavin sam pripraviti materiale za fotografije. Tema pogovora je aktualna sploh zaradi 200-letnice rojstva Janeza Puharja, ki je s svojimi dosežki pomembno prispeval k svetovni zgodovini fotografije. Kako lahko smola iglavcev in sivkino olje za lak pripomoreta k izdelavi fotografije, bo Borut Peterlin – sicer diplomant praške akademije Famu, podiplomant London College of Printing in ustanovitelj festivala Fotopub – povedal voditeljici Tini Lamovšek.
Šoloobvezni otroci se že pripravljajo na novo leto guljenja šolskih klopi. Vendar pa ne gredo vsi otroci v osnovno šolo. Vedno več je namreč staršev, ki se odločajo za šolanje otrok na domu. V lanskem letu se je tako šolalo že 124 slovenskih otrok. Kakšne so prednosti in kakšne pomanjkljivosti šolanja na domu, bomo odkrivali z Matejo de Laat, mamo ki šola otroka doma, in je ustvarjalka ter urejevalka spletne strani Šola na domu. Bodite z nami, malo po polnoči v oddaji Nočni obisk. Z Matejo de Laat se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Odkar je kot otrok gledal filme Jacquesa Cousteauja, obožuje podmorje in nadvse uživa v razkisovanju podvodnega sveta, potopljenih ladij, jam in rovov in tudi v čisto navadnem lebdenju sredi modrine. Boris Vuga, inštruktor potapljanja in eden od soustanoviteljev Potapljaškega kluba Luke Koper, ki letos praznuje 40-letnico obstoja, bo gost Mojce Maljevac v koprskem studiu, kjer v noči na soboto pripravljamo nočni program nacionalnega radia.
Neveljaven email naslov