Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Danes je problematika hrane predvsem vprašanje ekonomije in ekologije. Hrane je več kot kadar koli prej, ob tem pa je kakovostno slabša zaradi intenzivne pridelave in reje. Želja po zaslužku motivira predvsem multinacionalke v proizvodnjo hrane vprašljive kakovosti. Ta hrana postaja tudi vzrok vse večjih zdravstvenih težav. Zato izbruh novega koronavirusa zahteva od vseh nas določene ukrepe in spremembe, tako pri pridelavi kot pri naših nakupovalnih navadah. Zagotovo so trenutne razmere tudi trenutek, da končno lokalnega kmeta iz bližnje okolice vzamemo za svojega. O tem v nočnem programu po polnoči.
3. aprila je izšel čudovit album Singer of Tales Damirja Imamovića. O njegovem nastajanju bomo rekli par besed z Rokom Koširjem, oglasil pa se nam bo tudi čuvar zgodb in pripovedovalec, ki jim je dal svoj glas in jih ob sodelovanju izvrstnih glasbenikov predal novim generacijam. To noč bodo na prvem zvenele sevdalinke, kot jih še ne poznate. Pripravlja Nada Vodušek.
Na trenutke se mi zazdi, kot bi za nogo imela privezano težko kroglo. Kot zapornik v kakšnem predpotopnem filmu. Težki časi, ki pa jih obliva prijazno sonce in dobro srce številnih, ki pomagajo zapuščenim, osamljenim in nesrečnim. Mladim in starim. V upanju, da bo ta presneti virus že enkrat pobral šila in kopita, vas k nočnemu pogovoru vabi Mojca Blažej Cirej. Da si olajšamo dušo.
»Imate pri vas še kaj žegna?« Tako se je včasih spraševalo po veliki noči po tradicionalni jedi . Z lepim prtičem so bili pokriti obilno naloženi jerbasi, vanj so poleg jajc in hrena vedno spadali klobase, šunka, velik hlebec kruha, potica in šarkelj. Kako bogata in imenitna je bila ženska se je merilo po tem, kako zvrhan je bil jerbas, pa so nekateri goljufali in so vanj dodali kamne ali druge težje predmete. Žegn je bilo vljudno ponuditi in nesti v dar, botrom obvezno na nedeljo po veliki noči –na belo ali botrno nedeljo. O največjem krščanskem prazniku in šegah, povezanih z njim, o tem, kako je potekalo in ponekod še poteka praznovanje Velike noči, v nočnem obisku z etnologinjo dr Ivanko Počkar. Bogato je njeno vedenje o življenju Slovencev.Desetletja hodi po terenu in zapisuje izročila ljudi in to je njen način življenja, ki jo osrečuje.
Ker smo v času epidemije več doma, pogosteje gledamo filme. V tokratnem Nočnem obisku boste izvedeli več o tem, kako nastajajo. Ivana Zajc je gostila Dušana Milavca, priznanega slovenskega scenografa. Primorski ustvarjalec je zasnoval ambiente v množici slovenskih filmov in serij, med njimi so Poletje v školjki, Babica gre na jug in Nikogaršnja zemlja.
S četrtka na petek se bodo v nočnem programu srečale zgodbe petih ljudi. Z nami bo televizijska voditeljica, ki v času epidemije pripravlja poročila; pogovarjali se bomo z zdravnikom iz dežurne ambulante, ki vsak dan za svoje kolege išče dodatno zaščitno opremo; kako ji tečejo dnevi v času izolacije, bo povedala igralka, ki rada pleše; z nami bo športnik, s katerim lahko skupaj telovadite po spletu; za nasvet smo poklicali psihologinjo, ki se spozna na odnose in farmacevta, ki pozna vsa zdravilna zelišča. Torej za vsakega poslušalca in vsako poslušalko nekaj.
Na nočni obisk sta v mariborski studio prišla Uroš in Petra Dobnikar; Uroš dela kot kirurg travmatolog v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Petra pa je akademska pianistka na Konzervatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Sta ustanovitelja zavoda Šola luči, neprofitne in dobrodelne organizacija, ki pripomore k ozaveščanju in prebujanju svobodnega življenja. Pogovor je tekel o aktualni temi – koronavirusu in o tem kako v teh časih najti notranje ravnovesje, veselje in moč za kvalitetno življenje. Pri tem lahko pomagata tudi glasba in narava. Na klepet ju je povabil Robert Zajšek.
Skoraj že pomlad in skoraj že polna luna. Noč na valovih prvega obsijana z zvezdami. Tudi majhne lučke toplo svetijo. Besede pomirjajo. Nas povezujejo. Glasba objema. In mi si prisluhnemo. Romantično ponočevanje v izolaciji? Zakaj pa ne! Z vami bo Nada Vodušek.
V dneh in tednih, ko nas večina zaradi razmer v državi ostaja doma, veliko časa preživimo na spletu. Tam pa lahko zasledimo zelo kreativne in domiselne objave znanih Slovencev, ki med drugim z nami delijo svoje kulinarične recepte, smešne video posnetke, nam omogočijo vpogled v nastajanje televizijske oddaje in tudi zapojejo. Na ta način nam v težkih časih krajšajo dneve in nas s svojimi domiselnimi objavami na spletu še nasmejijo. Z Niko Zorjan, Ano Tavčar-Pirkovič, Lucijo Ćirović in Hajdi Korošec Jazbinšek je po telefonu poklepetal Sandi Horvat.
Preživljamo peti teden od začetka epidemije koronavirusa in že v tem času smo doživeli marsikaj, za kar bi še pred nekaj meseci rekli, da gre za stvar filmov. Izredne razmere so pokazale na najslabše, hkrati pa tudi na tisto najboljše v nas. Lahko bi rekli, da naša družba preživlja test solidarnosti, da zre v zrcalo, ki si ga je postavila sama. Marsikdo je z živci že povsem na koncu, stiska zna v teh dneh in nočeh biti velika. Vseeno življenje še vedno poteka relativno mirno in k sreči imamo dostop do skoraj vsega, kar smo imeli tudi pred krizo. Da je tako, nekateri tvegajo celo lastno zdravje. Žrtvujejo svoj čas, delijo svoje dobrine, se odrekajo lastnim privilegijem v korist drugih. Prav je, da se jim zahvalimo. In prav je, da skušamo v sebi in drugih poiskati in izpostaviti tisto najboljše, kar lahko težke čase, ki jih preživljamo, vseeno naredi lepše in boljše. To noč vam zato dajemo možnost, da se na telefonski številki 01/475 22 22 v živo zahvalite tistim, ki vam dni v izolaciji ali morda celo v bolezni delajo znosnejše.
Misijonarko in psihoterapevtko Barbaro Čuk so že od mladih nog zanimali različne kulture in različni načini življenja. Navdušujejo jo ljudje, ki so posebni in razmišljajo s svojo glavo. »Zanimivo je prisluhniti ljudem, ki so šli čez velike preizkušnje in niso postali zakrknjeni, ampak so bolečino, ki so jo preživljali, znali spremeniti v modrost,« razmišlja. Prav zato se je odločila biti original in tako išče svoje lastne odgovore v življenju. Za njo je petnajst let prebivanja v Mehiki in danes pravi, da se je v vseh teh letih zelo veliko naučila ter da je vsak dan priložnost za kaj novega. Barbaro Čuk bo v Nočnem obisku gostila Petra Medved.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Zavrteli bomo akustični koncert, ki ga je pred kratkim za naš radio odigral legendarni country pevec Milan Pečovnik Pidži, ob nedavnem rojstnem dnevu pa bomo prisluhnili tudi glasbi Lady Gaga. Spomnili se bomo tudi pisatelja Prežihovega Voranca, ki nas je zapustil pred 50 leti.
Dan smeha in šal bomo začeli dnevu primerno. S humoreskami bomo obarvali nočni program, nastalimi izpod peresa pisatelja, humorista in tudi nekdanjega rtv-jevca Branka Šömna.
Zbolelo je vseh pet v družini in simptomi koronavirusa niso enaki za vse, boste slišali. Po polnoči boste lahko delili tudi svoje izkušnje z boleznijo. Z vami se bo pogovarjala Darja Groznik.
Spoznali bomo gledališko in filmsko igralko Alenko Kraigher, ki živi in dela v New Yorku. Preden se je preselila v Ameriko, kamor je odšla zaradi ljubezni, je diplomirala iz filmske režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Svojo igralsko kariero je že kmalu po prihodu pogumno začela v newyorškem gledališču The Public Theater. Odigrala je glavno vlogo in nastopila skupaj z zvezdnikom Willemom Dafoejem. Do te prve velike priložnosti pa je prišla, kot se spominja, skozi stranska vrata, saj jo je po nastopu v kratkem eksperimentalnem filmu režiserka predstavila znamenitemu in vsestranskemu režiserju Richardu Foremanu, ki je iskal igralko za novo predstavo. Pred mikrofon je igralko Alenko Kraigher povabil Alen Jelen, ki bo z vami ob dveh zjutraj tudi premaknil uro na poletni čas.
V prvi uri nočnega programa bomo še enkrat prisluhnili posebnemu Koncertu doma, ki se je zgodil v petek popoldan in v katerem smo se prvič z zvokom in sliko povezali vsi studiji Radia Slovenija. Z nami bodo Rudi Bučar, Karin Zemljič in Mate Bro, Bilbi in Gregor Strmecki, člani simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Koala Voice.
Kaj počnemo doma v času epidemije koronavirusa, nas obveščajo družbena omrežja. Zanimivo pa je predvsem tisto, česar v tem času ne moremo početi. Kaj je torej tisto, kar bomo najprej naredili, ko bo prišel dolgo pričakovani odlok vlade, da se življenje vrača v stare tirnice? Pivo s prijatelji? KIno s prijateljicami? Romantična večerja? Takoj po polnoči na Prvem voditelj Jure K. Čokl sprejema vaše predloge in izponjuje glasbene želje!
Priznana mariborska lutkarja Breda in Tine Varl sta s svojim ustvarjanjem pomembno zaznamovala razvoj lutkarstva v Mariboru, Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Kot umetniški dvojec sta sooblikovala tudi zgodovino Lutkovnega gledališča Maribor. Letos sta prejela veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Več v pogovoru Brede Varl z Darinko Čobec.
Nočne ure so za spanje, sanje. Vsi, ki te dni težko potonete vanje, pa vabljeni v nočni radijski program. K poslušanju in sodelovanju v našem skupnem etru. V prepletu glasbe in poezije naših glasov nam bo prijazno in manj samotno minila še ena noč. Z vami bo Nada Vodušek.
Ustaljene življenjske navade se v zadnjih dneh pospešeno spreminjajo. Zapovedano dinamiko življenja je zamenjalo mirovanje. Zapečkarstvo je postalo vzor odgovornega ravnanja. Kako po novem oblikujete koledar dnevnih opravil? Čemu dajete prednost, počnete morda kaj takega kar ste si že dolgo želeli, pa za to niste imeli časa? Razmišljate o negotovi prihodnosti, ali raje čim bolje izkoristite sedanjost? Z vami se pogovarja Bojan Leskovec.
Neveljaven email naslov