Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Vsak narod ima športne junake. Ko so na vrhuncu uspešnosti, se soočijo s težo slave, kar se je žal prepogosto tudi pri nas izkazalo za preveliko oviro. Brez pozornosti javnosti seveda ne gre, športniki od oglaševalcev in pokroviteljev živijo. Kje so meje? Kdaj in predvsem kdo bi moral reči ‘dovolj’, ko se mladi športnik začne pojavljati tako rekoč v vsakem oglasu? Kaj narediti, ko ima športni zvezdnik več obveznosti s snemanjem reklam kot pa s treningi? Kako to, da nekaterim vseeno uspe? Takoj po polnoči vas voditelj Jure K. Čokl vabi v družbo radijskih ponočnjakov v nočnih pogovorih!
Tibor Rep je bil nekoč profesionalni skejter, potem novinar, danes pa je predvsem kuhar. Kuha po svoje, z občutkom, nekonvencionalno in drugače. Pravi, da najraje kuha za skupine in na manjših glasbenih festivalih, ker da so alternativci zares odlični jedci, ki cenijo drugačnost njegove kuhinje. V zadnjem času na različnih lokacijah po Sloveniji predstavlja Foodzine – lično knjižico brezmesnih receptov, ki tako po vsebini kot obliki sledi Tiborjevi REPeat igrivi kuharski zgodbi. Tiborja Repa bo v Nočnem obisku gostila Janja Novoselc.
Le malokdo se lahko pohvali, da so o njem posneli film. In taka sta naša tokratna nočna gosta Klemen Bečan in Gregor Selak. Oba športna plezalca, a s povsem različnima zgodbama, ki ju bo gledalcem na velikem platnu predstavil tudi prihajajoči 13. Festival gorniškega filma. Pred tem pa ju boste spoznali poslušalci. O življenju pred kamero, razkrivanju intimnih trenutkov in ustvarjanju zgodbe, ki bo s svojo pripovedjo pritegnila gledalce, bomo z nočnima gostoma govorili po polnoči.
V nočnem programu bomo gostili ekstremnega motociklista Simona Marčiča. Spregovorili bomo o njegovih dirkaških pustolovščinah, še posebej podrobno o januarskem puščavskem reliju Dakar, ki se ga je udeležil že petič. Nočni program bo vodil Bratko Zavrnik.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mladi oskrbovalci. Termin, ki se na novo pojavlja v slovenskem in tudi evropskem prostoru in javnosti ostaja še vedno dokaj neznan in neraziskan. Gre za mlade posameznike, ki poleg svojih obveznosti v šoli, v domačem okolju nudijo dodatno nego in pomoč družinskemu članu, ki to potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti ali česa drugega. V teku je tudi mednarodni projekt Me-We s pomočjo katerega skušajo, tudi v Sloveniji, ozaveščati in informirati javnost o problematiki mladih oskrbovalcev. Zakaj o mladih oskrbovalcih do sedaj še nismo govorili in s kakšnimi izzivi, bodisi psihološkimi bodisi socialnimi, se ti soočajo, bomo me drugim spregovorili s psihologinjo, Ireno Bolko ter mag. sociologije in raziskovalko Fakultete za družbene vede, Karino Sirk. Pogovor pripravlja Sandi Horvat.
27 obiskanih držav, 5 tisoč preštopanih kilometrov, število dni, preživetih v tujini: 280 oz. 77 % celega leta. Taka je strnjena statistika potovanj Urbana Misleja v letu 2018. Absolvent geografije in etnologije je pravi mojster v iskanju priložnosti za odhod v tujino. Pravi, da študira na terenu, zato tudi že načrtuje svoje naslednje potovanje, ko se bo odpravil na štop od Maroka do Gambije. Štopanje je njegov najljubši način premikanja od mesta do mesta – pa ne toliko zato, ker je najugodnejša možnost, temveč zato, ker tako res spoznaš, kako živijo in razmišljajo tujci. Več o štoparskih pustolovščinah Urbana Misleja po polnoči.
Mandala je simbol, ki lahko predstavlja vsako religijo, vsako osebo, vsako bitje in simbolizira krog. Bistvo mandale predstavlja središčna točka, ki se s kombinacijo povezanih geometričnih oblik, barv, figur in simbolov širi navzven. Mandala se začne in konča v sredini, s takšno zgradbo pa posnema naravo. Opazovanje tega procesa deluje na nas obredno in meditativno. Ampak mandale niso samo bleščeče risbe, najdemo jih povsod, pa se tega niti na zavemo. Cvetje, školjke, morska zvezda, snežinke, prerez plodov sadja in drevesa so najočitnejši primeri mandal. Zakaj ta simbol navdušuje ljudi in kakšne moči ima, boste izvedeli v nočnem programu. Ustvarjalko mandal Katjo Ušaj je na nočni obisk povabil Bostjan Simčič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Gost nočnega druženja je nosilec številnih strokovnih nazivov, zdravnik, specialist otroške in mladinske psihologije in terapevt medicinske hipnoze, Gašper Grobelšek. Pred leti je bil član humanitarno-medicinske odprave v Zambiji in Nangomi, usposabljal pa se je tudi za svetovalca ljudem v duševni stiski. Svoje zanimive izkušnje bo delil od polnoči dalje . V nadaljevanju bomo spoznali Mitjo Lavtarja, popotnika in avanturista, ki želi v sklopu projekta Slovenija obiskati vse slovenske kraje – teh je kar 6036. Pred nami je slovenski kuturni praznik, zato bomo v program umestil še prispevek o branju – koliko in kaj beremo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na tokratni nočni obisk pride kitarist in skladatelj Matic Smolnikar. Že od mladih let, ko ga je navduševala zasedba Gypsy Kings, išče in oblikuje svojo glasbeno pot; ta ga je že peljala skozi različne glasbene zvrsti, zaznamovala sta jo tudi Bob Dylan in David Gilmoure. Smolnikar, po poklicu akademski glasbenik kitarist, ustvarja, snema in izvaja tako resno kot popularno glasbo, ob tem pa nastopa v gledaliških predstavah in deluje kot mentor mladim glasbenikom v kamniškem okolišu, v katerem je zaposlen kot profesor kitare na gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra. O vsem tem v pogovoru po polnoči. Z njim bo Marko Rozman.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Svetovno popotnico Matejo Mazgan, ki je do zdaj obiskala oz. prepotovala že več kot 80 držav, je k potovanju navdihnila babica. Tudi navdih za tokratno oddajo je bila Matejina babica oz. Matejino potopisno predavanje o potovanju z babico po Združenih državah Amerike.
V nočnem programu Radia Slovenija bo iz Maribora – ob pravem času s pravega mesta – zavel duh Zlate lisice. Ob koncu tedna, v petek in soboto, bo namreč na Mariborskem Pohorju tradicionalno, že 55. tekmovanje svetovnega pokala v alpskem smučanju za dekleta. Voditelj Zoran Turk bo to noč gostil »piarovca« Uroša Mencingerja, tiskovnega predstavnika te prireditve, sicer pa kulinaričnega kritika, idejnega očeta mariborskega poletnega »Sladolenta« in solastnika kulinaričnega spleta Šola dobrih okusov VIVI, ki predstavlja dobre jedi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Namesto v telefon se zazremo drug v drugega, namesto glasbe v slušalkah poslušamo sogovornika, se učimo in smejimo, zamislimo, začutimo. Združuje likovno ustvarjanje, umetnost pripovedovanja, petja, nastopanja, terja smiselno razčlenitev dogodkov, kadriranje, notranjo predstavo, analizo in sintezo. Poslušalci se urijo v umetnosti čuječnosti, nastopajoči se začnejo zavedati, kako dragoceno je tisto, kar podajajo naprej, in so ponosni na svoje delo. Gostji nočnega klepeta bosta kamišibajkarici Simona Nagode in Tatjana Rupnik Hladnik. Gosti ju Mateja Perpar.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mraz in sneg in veter nas spomnijo, kako topel dom imamo, da je dobro, da ima tudi človek svoj brlog. V najdaljšem mesecu v letu – zato ker imajo številni zaradi praznikov prazno denarnico – vas k nočnemu pogovoru vabi Mojca Blažej Cirej. Napolnite svoj telefon in pokličite. Dobra družba se vedno prileže.
Studio Radia Koper bo v noči s petka na soboto obiskal glasbenik, ki je z avtorskim delom in sodelovanji zaznamoval slovensko popularno glasbo od konca šestdesetih let 20. stoletja, Janez Bončina Benč. Stari roker Benč glasbeno sceno plemeniti še danes in tako bo prihodnji petek, sedem desetletij njegovega življenja zaokrožil z velikim koncertom v ljubljanski Cvetličarni. Gostitelj bo Iztok Novak Easy.
Neveljaven email naslov