Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Moč, ki jo vložimo v eno pometanje pri curlingu, lahko primerjamo z močjo, vloženo v sprint na 60 metrov. Igra traja 3 ure, v tem času pa igralci svoj srčni utrip s pometanjem kar 40-krat poženejo do maksimuma. Zaradi tega so v pometanju na ledu po navadi boljši moški. Ali to drži tudi za slovenske igralce curlinga, bomo izvedeli kmalu po polnoči. Gosta Nočnega obiska bosta predstavnika Slovenske curling zveze, ki letos postavlja nov mejnik – v Ljubljani bo gostila Evropsko prvenstvo skupine C v curlingu.
Ko pometanje postane umetnost
“To je bilo kmalu za OI v Vancouvru. Takrat se je videl tudi na televiziji prenos kakšne curling tekme in jaz sem z največjim veseljem tulil, da tole se bomo pa tudi mi enkrat šli in bomo na olimpijadi,” o svojem zanosu pove Marijan Kremžar, danes direktor za finance Curling zveze Slovenije. Letos, po zgolj šestih letih slovenskega curlinga, Ljubljana gosti Evropsko prvenstvo skupine C.
Ko smo bili sprejeti, smo bili 46. članica Svetovne curling zveze. Ja, Valentino Rossi ima številko 46, najhitrejši dirkač na svetu. In ta zgodba se res uresničuje. Tudi s tem dogodkom, ki ga bomo letos gostili od 25. aprila do 1. maja.
Ogled prvenstva bo za obiskovalce brezplačen. Generalni sekretar Curling zveze Slovenije Gregor Rigler doda, da je naša država kot organizatorka veliko presenečenje v curling svetu.
Prvenstva potekajo na Škotskem, v Švici, na Danskem. Zdaj bomo mi prvi (op.a.: med mlajšimi curling državami) in upam, da bomo s tem dali vzor, da se to splača organizirati.
Preden je Svetovna curling zveza potrdila dogodek v Ljubljani, se je v Ledeni dvorani Zalog oglasil strokovnjak, ki je delal led na OI v Sočiju. “In je prišel preveriti ali je dvorana primerna ali ni. Iz nahrbtnika je začel vleči neke inštrumente, meriti vodo, temperaturo zraka. Tukaj gre zahvala Športu Ljubljana, da je prenovil hladilni sistem,” razloži Gregor Rigler.
Za nas se začne 18. aprila, ker je treba led stopiti in ga ponovno nazaj postaviti. Je treba iti od zaletka: narisati spet na novo vse proge, kroge, led počasi sloj po sloj nalivati, da bo to res pravi tekmovalni led.
Zaloški igralci curlinga pa se poigravajo tudi z zanimivo idejo, kako svojo inovativnost pokazati na obarvanem ledišču.
To bi bili res unikatni! Da ga bi pobarvali na zeleno (op.a.: led). In bi izgledalo tako od daleč kot da na travi igramo curling. Jaz mislim, da bi to bila svetovna senzacija!
Gregor končuje prvo knjigo o curlingu na Slovenskem, zato je dobro seznanjen z zgodovino tega športa. Prvi naj bi se z njim kratkočasili škotski pastirji.
Pozimi so njihova jezera zamrznila in so s temi težkimi kamni po ledu igrali neko igro, ki je bila seveda daleč od tega kar danes poznamo. Takrat kamni niso bili obdelani, ampak je vsak prinesel na tekmo dve veliki skali, v katere je zabil malo močnejši železen kol.
Večina vseh curling kamnov izhaja iz otoka Ailsa Craig. Cena kompleta 16. kamnov je kar 9.000 evrov, zaradi česar so se Gorenjci odločili izdelati svoj curling kamen. “Ne bi bili Slovenci Slovenci, če ne bi poskusili znižati stroške teh zelo dragih kamnov in intuzijasti na Gorenjskem so se odločili, da bodo imeli lastno proizvodnjo curling kamnov iz pohorskega granita,” pove Marijan Kremžar.
Ampak glej ga šmenta, ta kamen ni hotel zavijati in še danes ne zavija. In je pač v izložbi v klubu Jesenice. To pove, da ni kar ponesreči škotski granit trenutno edini granit, s katerega se curling kamni proizvajajo.
Več o škotskih curling legendah, začetkih curlinga v Sloveniji, pravilih igre, športni opremi in naporu, ki ga tekmovalka/ec vloži v pometanje, lahko slišite v ponovitvi reportaže:
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pridružili ste se nam po polnoči, ko smo se ozrli čez ramo leta 2018. Kateri dogodki so se vam najbolj vtisnili v spomin, po čem si boste zapomnili to leto? Ste se naučili kakšno novo življensko lekcijo in morda postali kakšen odtenek modrejši? Ste obudili kakšno staro tradicijo ali pa opustili kakšno slabo navado? Vse to je zanimalo Leo Ogrin, ki je bila z vami v oddaji Nočni obisk.
Noč bo glasbena. Prvo uro bo naša gostja mag.Urška Majdič, pevka in avtorica, ki je glasbeno pot pričela leta 2001 v skupini Billy’s Private Parking, zadnje leto pa jo poznamo pod umetniškim vzdevkom UMA. Poleg glasbe pa je podjetnica in kreativna producentka za izjemne projekte v kulturi, komediji in glasbi. Po eni uri bo naš gost Jan Plestenjak, ki je letos praznoval 25. let glasbenega ustvarjanja. Ob njegovih skladbah se bomo spomnili njegovih začetkov in med drugim izvedeli, katero rekreacijo ima najraje. Med drugo in peto uro zjutraj vam bodo pogled na leto 2018 in želje za 2019 povedali člani glasbenih skupin in pevci: Manouche, DMP, Brest, Dan D, Siddharta, Kevin Koradin, Neisha, Challe Salle, Ketrin Nera, Mrly in številni drugi. Pripravlja Robert Zajšek.
Ob novem letu nas zajame občutek minevanja, ampak v nočnem programu se bo voditeljica Mojca potrudila, da nam bo zabavno in prijetno. Ni treba, da imamo kakšno težko temo, dovolj je, da se družimo.
Nočni pogovor z jamarjema Klemnom Sušo in Jašo Zidarjem iz Jamarskega kluba Železničar
Zarja Kambič je pred dobrimi petimi letim pustila redno službo, kupila enosmerno letalsko karto in od takrat dalje potuje po svetu. Ta december je šele drugič odkar je odšla, obiskala domovino, v vsem tem času pa doživela marsikaj. Na Novi Zelandiji je spoznala tradicionalni maorski načina zdravljenja, na Tongi postala vodička za plavanje s kiti, na Pacifiku reševala želve, odkrivala Aljasko, na Kubi videla, kako se izdelujejo cigare, v Kanadi med Indijanci spoznala tradicionalni ples Pow wow, v Mehiki pa odkrivala posebne običaje ob 1. novembru. Tam je obeleževanja spomina na mrtve vesel praznik, s parado, petjem in plesom. Ljudje si nadenejo tradicionalna oblačila in obrazne poslikave, na ulice postavijo oltarje s hrano in pijačo za duše umrlih.
Konji so bitja lepote. Kot je zapisal že Shakespeare: “Skozi njegovo grivo in rep zapoje višavski veter in ju razmrši, da zaplapolata kot angelska krila.” Čarobnost teh čudovitih živali je že od nekdaj privlačila tudi Špelo Semolič iz Vrtojbe. Prav ljubezen do konjev je nato prerasla v poklicno pot in danes je inštruktorica jahanja v Konjeniškem klubu Vrtnica. Poleg lahkotnega galopiranja po hribovitih predelih severne Primorske, ogromno časa posveča tudi tekmovanju in tako je letos postala pokalna prvakinja Slovenije v preskakovanju zaprek. Na nočni obisk je Špelo Semolič povabil Boštjan Simčič.
Kdo so radioamaterji? Kakšna je njihova oprema? Kaj počnejo s svojimi radijskimi postajami in s kom vse lahko govorijo? Kakšna je njihova vloga, če pride do izrednih dogodkov, kot na primer leta 1991 ob osamosvojitvi? V studiu nacionalnega radia voditelj Jure K. Čokl gosti Tilna Cestnika z Zveze radioamaterjev Slovenije. V petek, takoj po polnoči. Sprejeto in končano.
Z nami bo Robert Kereži, knjižničar, pravljičar, v prostem času pa ultra tekač. Nedavno je premagal peklenski ultra tek po omanski puščavi. S kakšnimi vtisi se spominja tega, zadnjega v seriji izjemnih tekaških podvigov, kako tovrstne izkušnje vplivajo na njegovo dojemanje življenja, družbe, medčloveških odnosov ali je ta beg iz urbanega okolja k naravi neke vrste protest proti težnjam k lagodnosti življenja modernega vsakdanjika, kako je pri tako ekstremnih naporih potrebna skladnost telesa in duha? Poslušajte po polnoči. Voditelj: Teodor Bostič
Zgodba o tem, kako se plesalka s klasično baletno šolo zaljubi v flamenko. In o tem, kako njegov plesni kod poveže s sodobnimi performativnimi praksami in njegovo ognjevitost drzno spoji z metal zvokom električne kitare. Metal flamenko? Zakaj pa ne! Plesalka, koreografinja, performerka, pedagoginja, ustanoviteljica Plesno kulturnega društva Flamenko in predavateljica teorije flamenka Ana Pandur Predin bo nočna gostja Nade Vodušek.
Operni pevec in pevec zabavne glasbe Nace Junkar je v letošnjem letu zabeležil dva jubileja – življenjskega in glasbenega. Čeprav v zadnjih letih njegovo življenje poteka v mirnejših ritmih, je glasba še vedno njegov svet. Zna ceniti drobne življenjske radosti in je pozoren poslušalec – tudi nočnega programa. Tokrat bo na drugi strani etra, kot to radi rečemo. Nace Junkar bo gost Lucije Grm, nočni klepet pa poln življenjskih izkušenj in glasbenih zgodb.
Urška Ajdišek je večino časa poslušala očitke: “Zakaj ne moreš biti taka kot drugi?” »Ker ne morem,« pravi. Želja po spoznavanju jo je gnala v preizkušnje, pogosto nenavadne in za večino ljudi tvegane. Toda tako se počuti živo. Zanimanje za človeško dušo čuti kot svoje poslanstvo, s katerim je prišla na ta svet. Vsak pristen stik s sočlovekom jo je oblikoval, številne ovire na poti pa so jo krepile, širile razpon njenih občutkov in jo prekalile, da natanko ve, kaj hoče. Vsako povabilo v osebno globino pri svojem delu sprejema z velikim spoštovanjem in s hvaležnostjo. Čuti namreč, da jo vsako popotovanje po človeški duši bogati.
S svojo ekipo Aluminij je presenečenje jesenskega dela nogometne sezone: pred njim sta le Olimpija in Maribor. Rojen je na Jesenicah, nogometno je odraščal v Kranju, življenje si je uredil v Kopru. Pomembna prelomnica se je danes 40letnemu Oliverju Bogatinovu zgodila pred desetletjem, ko je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani in se obenem lotil trenerskega poklica. Ta ga je med drugim odpeljal tudi v Saudsko Arabijo, to jesen je pod vrh pripeljal ekipo iz Kidričevega. O bogati in zanimivi igralski in trenerski poti, o študentskih letih in tudi o njegovih pogledih na svet, se bo z Oliverjem Bogatinovim pogovarjal Sandi Škvarč.
Razmere v družbi bi lahko bile zelo drugačne, če med nami ne bi bilo posameznikov, ki so se pripravljeni razdajati za tiste, ki potrebujejo pomoč. Na nočnem obisku se nam bo pridružil aktualni Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let Urban Lečnik Spaič. Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, izjemno dejaven mladostnik, ki izkazuje visoko raven vodstvenih in organizacijskih sposobnosti, ki jih nesebično uporablja za motiviranje vrstnikov in dejavnosti v lokalni skupnosti. Njegove aktivnosti zajemajo širok spekter prostovoljstva v okviru dijaške skupnosti, taborniškega ter gasilskega društva. O vseh njegovih dejavnostih in tudi o tem, kako je z gasilskim intervencijskim pozivnikom sedel v šolskih klopeh, bomo z Urbanom Lečniokom Spaičem govorili po polnoči.
Boris Gjerkeš je pronicljiv profesor razrednega pouka na eni izmed mariborskih osnovnih šol, ki na anomalije šolskega sistema opozarja na glas – v dobro učencev, staršev in učiteljev. Zase pravi, da po merilih naše šolske politike ni preveč dober učitelj; med drugim ga moti, da starši skušajo reševati spore med učenci. Več po polnoči. Pripravlja Darinka Čobec.
O kosu, ki je bil vsemu kos je naslov slikanice, radijske igre in interaktivne pravljice za pametne telefone, ki se z inovativnim pristopom loteva zelo aktualne tematike v današnji družbi, (ne)enakosti med spoloma. Knjiga je izšla v sklopu projekta Nadebud, njena avtorja Urška Kozak in Kobrowsky ter izvajalka projekta pri zavodu Mundilfari, Neža Kozak pa bodo kot gostje Nočnega obiska spregovorili tudi o namenu, pomenu in izzivih nastajanja slikanice ter ostalih aktivnostih in delavnicah za, po njihovem mnjenju, najobčutljivejšo in najdojemljivejšo publiko – otroke. Na klepet jih je pred radijski mikrofon povabil Sandi Horvat.
Bernarda Jurič se v prostem času že nekaj let ukvarja z ultramaratonskim kolesarjenjem in tekom na smučeh. Letos je po dolgem in počez prekolesarila Avstralijo. Spomladi je kot prva in edina Slovenka v 28 dneh uspešno prevozila Indian Pacific Wheel Ride, 5.500 kilometrov dolgo pot od Pertha do Sydneyja. Na povabilo organizatorjev pa jeseni v 34 dneh, še 6.500 kilometrov dolg kolesarski maraton s severa na jug – Terra Australis Bike Epic -TABE. Bernarda Jurič – edina Evropejka, ki ji je ta podvig uspel v istem letu, bo gostja nočnega obiska.
Neveljaven email naslov