Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
»Ne glej me v oči, poišči me v sebi!« Če ne vidimo, gledamo s prsti in ušesi. Zaznavamo s šestim čutom!« je na zavihku zbirke kratkih zgodb Brez slepomišenja zapisal gost nocojšnjega Nočnega obiska Stane Padežnik, ki je slep z ostankom vida. Stane Padežnik je zgodovinar, sociolog, publicist, pisatelj in astrolog. Že vrsto let dela na področju invalidskega varstva, med letoma 2005 in 2009 pa je bil tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. S svojimi zgodbami nam želi prikazati obstoj drugačnega sveta, pa vendar našega skupnega, v katerem se osebe z izgubo vida velikokrat srečujejo s težavami, na katere videči sploh ne pomislimo. S Stanetom Padežnikom se bo to noč pogovarjala novinarka Petra Medved.
Na nočni obisk prihaja mag. Neva Malek, ravnateljica višje šole pri Izobraževalnem centru Piramida v Mariboru. Predstavila nam bo dejavnost šole, ki je pred dnevi prejela pomembno priznanje. Inštitut za nutricionistiko je namreč razglasil najbolj inovativna živila leta 2021. Ocenili so tista, ki so nastala v Sloveniji in so prišla na trg v zadnjem letu. Izobraževalni center piramida si je prislužil posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov. Ocenjevalce je očaral pirin polnozrnati kruh z manj soli. Tisti, ki so ga zamesili in spekli pa so prejeli posebno nagrado za inovativnost. Po eni se bomo ustavili ob mariborski ponudbi minulega svetovnega dne poezije, do tretje prisluhnili posnetku enega od minulih koncertov zasedbe Toti big band, pred četrto spregovorili o pridelavi konoplje – industrijske seveda - in tik pred jutrom pridali še vpogled v preteklost. Voditelj bo Stane Kocutar.
Univerzitetna diplomirana kulturologinja in certificirana aromaterapevtka je v življenju počela že mnogo stvari. Radovednost jo je gnala po mnogoterih poteh in poklicih vse od kelnarjenja, špikeriranja na RŠ, novinarstva, vodenja knjigarne, organiziranja dogodkov, prostovoljstva v begunskem centru, pisanja tekstov, moderiranja prireditev, pripovedništva, sinhroniziranja risank, branja spremnega teksta pri nemih filmih, recitiranja pesmi v vojašnici, branja knjig za slepe in slabovidne in prevajanja. Pred dvanajstimi leti pa je zavestno izbrala svoj Nos, dišeče stekleničke in aromaterapijo, ki se ji odtlej posveča strastno in predano. Do lani je bila strokovna vodja nepridobitnega zavoda Šole Aromaterapije, zdaj pa vodi svoj Aroma Atelier. Najbolj jo zanima interdisciplinarno prepletanje botanične parfumeristike, destilacije, aromaterapije, fitoterapije, naravne kozmetike, zeliščarstva, etnobotanike in ekologije. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
"Novi Butalci so precej drugačni, kot so bili v mojem času. Hočem reči, v mojem času je bil Cefizelj tat, hud tolovaj, za katerega so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske, v današnjem pa je očitno minister za policaje. Tega jaz ne zastopim prav dobro." je v predgovoru z naslovom En kratkočasni uvodnik v Novi Butalski čitanki bojda napisal Fran Milčinski. Nekaj poglavij iz nje bo v tokratnem nočnem programu med izbranimi šansoni izbirala in tudi prebirala Lucija Grm.
To presneto vreme - kot da ne ve, kaj je prav! Lani, ko smo morali ob prvem valu ostati doma, se je zunaj razcvetela sončna pomlad. Če bi deževalo, bi se lažje umirili. Proti koncu leta, ko smo zastokali pod drugim valom, nam je zima nametala toliko snega, kot že dolga leta ne. Zdaj je tu nova pomlad in spet lepi sončni dnevi, mi pa ne vemo, ali je pred nami končno svoboda ali prihaja tretji val. Pohabljeno druženje želi voditeljica nočnega programa Mojca Blažej Cirej vsaj malo pokrpati, zato vas vabi k poslušanju in klepetu. Skupaj nam bo lepše.
Naš gost v nočnem programu bo Ubald Trnkoczy, ki je drugo ime za odlično fotografijo. Dolgoletni direktor fotografije na Rtv Slovenija, že nekaj let zelo dejaven upokojenec, ki je svoje poti med Ljubljano in Piranom skozi leta vse bolj nagibal v smeri Pirana. Dokler ni tu tudi zares ostal. S fotoaparatom in kamero se je podal med ljudi, se z njimi zbližal, jih spoznaval skozi oko objektiva in s srcem. In to ni ostalo neopaženo. Njegovi filmi, razstave, multivizije in številni drugi projekti so bili za slovenski kulturni praznik nagrajeni s Tartinijevim priznanjem Občine Piran. Primorci prišlekom težko priznajo status domačina, a njega je narečni istrski izraz za tujce - »forešt«, zaobšel. Kajti zares se je podal med ljudi, se z njimi zbližal. Verjetno pa je bilo Ubaldu poleg nagrade všeč tudi to, da so zapisali, da je nagrajenec v Ljubljani rojeni Pirančan. Gosta je v nočni program povabila Nataša Benčič, ki vas vabi k poslušanju te prve in vseh naslednjih, primorsko obarvanih tem, do jutra. Glasbo nam je izbral Iztok Novak Easy.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni klepet prihaja Klavdija Babšek, ponosna mama, hči in sestra, katere življenjsko vodilo je »Nazaj k naravi, nazaj k sebi«. Raziskuje vodne izvire in energijske točke, starodavne ljudske modrosti in predvsem SEBE. Blizu so ji intuitivno slikanje, ples, zvok in glas. Radijsko pa bomo hodili tudi po žerjavici in izkusili ledeno kopel ter spoznali pomembnost voda v našem življenju. Gostja se namreč trudi živeti v sozvočju z naravo in darovi, ki jih le-ta ponuja. Na nočni klepet, po polnoči, jo je povabil Robert Zajšek.
Kot pripovedovalka se je kalila na Radiu Študent, v skupini, ki je oživljala pozabljene zgodbe pod imenom Za dva groša fantazije. Pripovedi so potovale prek radijskih valov, pristale na zgoščenkah in zvenele tudi v živo na znamenitih Pravljičnih ReŠetanjih. Ljubitelji filmske umetnosti jo poznajo kot direktorico Kinadvora, kjer je bila deset let na čelu ekipe. Zdaj deluje v zavodu Škrateljc, ki otroke in odrasle vodi po poteh naravne in kulturne dediščine na pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji. Potepanja po naravi spremljalo številne zgodbe, ki spodbujajo otroško domišljijo in ustvarjalnost. Nino Peče Grilc je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Slovenci imamo biotsko pestrost, ki nas uvršča med najlepše kotičke na tem planetu. Smo verjetno edina država na svetu, kjer na tisoče ljudi pozna in v praksi uporablja biodinamične metode pridelave. Slovenija je vrtičkarska velesila, dve tretjini prebivalcev ima svoj vrt in živi v svoji hiši. Kakšna je pot do samooskrbe, kako postati samooskrben z zdravjem in socialnostjo, na kar nas opozarja trenutna kriza? Vam vse skupaj zveni preveč zapleteno in neobvladljivo? Sanja Lončar, vodja največjega nevladnega projekta pri nas - zazdravje.net in direktorica Zavoda za celostno samooskrbo vas bo s svojim izjemnim znanjem morda popeljala na novo pot, kjer boste še bolj vzljubili sebe. Z njo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Nočni obisk Vesna Topolovec.
Ni le modna oblikovalka, ampak tudi podjetnica. Verjetno je prav zato po četrt stoletja delovanja tako rekoč edina s področja tekstilne industrije, ki je preživela vse krize. Za seboj ima več kot 20.000 modelov in krojev, njena posebnost je moška moda, v zadnjih letih pa daje velik poudarek ekološkim tkaninam. Želi in se trudi, da bi bila drugačna, trendom ne sledi, ampak jih ustvarja. Na Nočni obisk k Andreji Čokl po polnoči prihaja modna oblikovalka Zlata Zavašnik.
Jaka Hvala je prvi Primorec z zmago v svetovnem pokalu smučarskih skokov. Hvala je pred osmimi leti zmagal v nemškem Klingentalu, nastopal je na največjih tekmovanjih in bil tudi član olimpijske odprave v Sočiju. Velikim uspehom v zgodnji fazi športne sledi je sledil padec forme, svoje so dodale tudi poškodbe. Po lanski sezoni se je Hvala odločil, da sklene športno pot in stopi v svet kuhanja. Iz domačih Ponikev na Tolminskem se je pred leti preselil v Podrečje pri Domžalah, pprav v tem kraju se je tudi zaposlil kot kuhar. Z Jako Hvalo se bo v prvi uri nočnega programa pogovarjal Primož Čepar.
Na nočni obisk je prišla biologinja Nika Leben, ki je v zadnjih 15 letih svojo skrb posvetila eksotičnim živalim. V zatočišču, ki ga vodi, je danes že več kot 250 živali. Med njimi najdemo anakondo, zelene legvane, različne vrste pitonov, kajmana očalarja in še bi lahko naštevali. Čeprav se po besedah Nike Leben eksotične živali na človeka manj navežejo, vseeno vedo in čutijo, katere roke skrbijo zanje. Kako poteka njeno delo, smo predstavili v Nočnem obisku.
Nočna voditeljica Darinka Čobec je tokrat pred mikrofon povabila Marijo Šauperl, učiteljico slovenskega jezika, ki je do upokojitve dolga leta vodila knjižnico v Lenartu; v njenem rojstnem Jurovskem dolu pa je bila vseskozi neutrudna raziskovalka kulturne dediščine. Obudila je številne šege in običaje, ob tem pa sodelovala v kulturnem društvu, režirala gledališke predstave, pisala kroniko in bila pobudnica ekološkega kmetovanja v kraju.
Nočni pogovor se bo tesno prepletal s čudovito muziko in s pravljičnimi zgodbami. Gostimo gasbenika mnogoterih talentov in člana raznolikih glasbenih kolektivov. Multiinštrumentalist, vokalist in skladatelj najmlajše generacije je nedavno izdal avtorski album Omega, prefinjeno zvočno potovanje, ki nas popelje v svet miru, proč od vsakodnevnih stisk in težav, Na magična potovanja v svet starih bajk in ljudskih pesmi pa se že nekaj let podaja s pripovedovalsko glasbeno skupino Bajate. Ljudsko izročilo, odeto v sodobne preobleke, je polno presenečenj. V njihovih predstavah za otroke in odrasle se prepletajo pravljično in zemeljsko, prijazno in temačno, ljudsko in kabarejsko.
8. marec, mednarodni dan žena bomo na Prvem začeli ne z eno, temveč z dvema gostjama. Na nočni klepet prihaja ženski del zasedbe Sopranos, Alenka Husić in Iris Ošlaj. Skupaj se bomo sprehodili ne samo po zgodovini skupine ampak tudi po lastni poti, ki ju je pripeljala do glasbe in številnih nastopov. Spraševali se bomo marsikaj, tudi to, kako ohranjati glasbo pri življenju v času, ko ni zabav, nastopov in druženj ob glasbi. Odgovore na to in še druga vprašanja bo v družbi dobre glasbe in Alenke Husić ter Iris Ošlaj iskal Sandi Horvat.
Nino Ošlak je glasbenik. Glasbenik v popolnem in najširšem pomenu besede. Javnosti je znan predvsem kot pevec popularne glasbe, pa tudi kot avtor in mlad producent, ki je napisal številne glasbene uspešnice zadnjih nekaj let. Sicer akademsko izobraženi glasbenik deluje tudi kot glasbeni pedagog, občasno sinhronizira risanke, v prostem času pa je zagrizen športnik. O tem, kakšne izzive in cilje si je postavil letos, kaj ustvarja v teh dneh in kakšen bo novi album, se bo Nino Ošlak v noči s sobote na nedeljo pogovarjal z voditeljico Tadejo Bizilj.
Novico, da je nemška multinacionalka Sartorius kupila visokotehnološko podjetje Bia Separations iz Ajdovščine, je oktobra lani v Sloveniji prvi objavil spletni portal Domovina in v komentarju uredništva med drugim zapisal, navajamo: "Pri prodaji Bia Separations enemu največjih svetovnih igralcev na svojem področju je jasno, da ne gre za denar, temveč za strateško potezo, ki bo temu izjemnemu slovenskemu podjetju omogočila pospešen razvoj in rast v svetovnem merilu. (konec navedka) Temu nasezadnje v tokratni oddaji Odprto za srečanja pritrjuje tudi ustanovitelj in prvi mož nekdanje ajdovske gazele, danes podjetja z visokokakovostnimi delovnimi mesti in s 130-imi zaposlenimi, Aleš Štrancar. A v pogovoru z doktorjem biotehnologije se nismo dotaknili samo njegove znanstvene in poslovne poti, ampak tudi zdajšnje epidemiološke in družbeno-politične razmere. Njih kritičnega opazovalca in presojevalca, ljubitelja narave in očeta petih otrok s Planine pri Ajdovščini je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
Uporabniki družbenih omrežij, ki spremljajo portal Čmrljica, so v zadnjih dneh lahko prebrali več obvestil o dogajanju v naravi: Nenavadno visoke temperature so že predramile čmrlje; čebele samotarke že letajo; tudi hrošči oprašujejo. Prav zato bo gost Nočnega obiska biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Govor bo o življenju divjih opraševalcev, od katerih so odvisne pridelava hrane in prehranska varnost ter biotska raznovrstnost. O pomladnem dogajanju v naravi in neslužbenih poteh dr. Danila Bevka poslušajte v pogovoru, ki ga bo vodil Iztok Konc. Foto: Danilo Bevk
Gostja nočnega programa bo Lara Delić, univerzitetna diplomirana psihologinja, ki se je že v sedmem razredu osnovne šole odločila, da bo to njen poklic. Govorili bomo o stiskah ljudi, sploh mladih, ki jih je prinesla korona, pa tudi o izgorelosti, ki jo danes čutijo mnogi. Nekaj časa pa bomo namenili tudi ljubezni do plesa in družini. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
Neveljaven email naslov