Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.
Na nočni obisk pride kraški književnik David Terčon, ki je v samozaložbi izdal peto samostojno knjigo, pesniško zbirko z naslovom Vračanje v gnojnico sanj. Z njo nam v branje ponuja 60 raznorodnih pesmi, nastalih po vzoru nadrealizma in absurda, ki jih uvršča v šest ciklov. Poleg poezije in proze piše tudi aforizme in novinarske članke. Njegove prve literarne objave segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. O odnosu do sveta in temah, ki ga nagovarjajo, bosta v nočnem programu govorila z Vesno Potočar Godnič.
Po dolgem času bo naša gostja ena izmed najboljših jazzovskih pevk prve generacije jazzovskega oddelka Srednje glasbene šole v Ljubljani. Irena Vidic pa je tudi flavtistka, dolgoletna članica ansambla Alpski kvintet, učiteljica glasbe in še kaj. Kaj pomeni 'še kaj', bo Ireno Vidic spraševala Lucija Grm.
V prvi uri četrtka bomo prisluhnili geografu, sociologu in mladinskemu pisatelju Igorju Plohlu. Po nesrečnem padcu z lestve pred dvanajstimi leti je postal paraplegik, prvo obdobje po nesreči je opisal v svojem avtobiografskem romanu z naslovom : Ne domišljaj si. V njem opozarja na posledice poškodbe hrbtenjače in osvešča bralce o življenju in potrebah invalidov. Letos pa je predstavil tudi svojo novo slikanico z naslovom: Lev Rogi v Afriki. V nadaljevanju noči bomo slišali pogovor s prejemnikoma najvišje državne nagrade za znanstvenoraziskovalne dosežke, profesorjema z Univerze v Mariboru, dr. Samom Kraljem in dr. Darkom Goričancem. Metka Lipnik s Ptuja pa nam bo predstavila lepote Tajske in Kambodže.
Ste že poslušali pesem v stripu? Ali gledali strip v pesmi? Če ste odgovorili nikalno, ne zamudite nočnega pogovora na prvem. V njem se bo razkrilo, da lahko užijete oboje hkrati in to ne le enkrat. Med poslušanjem muzike boste lahko listali stripe. In obratno. Morda bodo to Nesojeni kavboji, album avtorskih pesmi z odlično zasedbo glasbenikov, morda Astronavti, solistični kitarsko-vokalni potep po vesolju muzike, prav tako pospremljen s risano pripovedjo. Zadnji album, ki je izšel lani, je Martin posvetil Ivanu Robu, satiriku in pesniku iz prve polovice prejšnjega stoletja. Uglasbil je njegovo liriko in v stripu izrisal Robovo biografijo. Prisluhnite radijskemu portretu kantavtorja in striparja Martina Ramoveša v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Za večino je noč čas za počitek in spanje, kar pa ne velja za goste tokratnega Nočnega obiska. Druži jih nocojšnja delovna noč. Ines Ćeman dela v nočni izmeni na bencinskem servisu, Sandi Kos in Ivan Kovač sta carinika – eden v Kopru, drugi na Obrežju. Tomas Felkar je dežurni gasilec, Tomi Mlakar dela na Upravi za pomorstvo, Janez Zupančič pa v Darsovi avtocestni bazi. V nočnem programu jih bomo poklicali na njihovo delovno mesto in z njimi poklepetali. Radijski poslušalci pridružite se nam tudi vi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu iz studia Radia Koper, Jasna Preskar gosti Jadrana Čalijo. Več tem bosta obdelala, še posebej pa eno, sindikalizem. Jadran Čalija je namreč velik del svoje kariere deloval prav na tem področju, tudi v obdobju osamosvajanja in postavljanja novih temeljev. Slišali boste, s kakšnimi izzivi so se takrat soočali sindikalisti in kako so bili pri tem uspešni.
V nocojšnji oddaji Nočni obisk gostimo prevajalko Lenko Gložančev, ki je že kot desetletno dekle izdalo svojo prvo knjigo, kratek roman s triintridesetimi poglavji, v katerem se tekoče prepletata dve vzporedni, a medsebojno prepleteni zgodbici, ki se iztečeta v srečen konec. Črke, besede in ljudje še danes ostajajo del njene poklicne poti, ki jo uspešno združuje z raziskovanjem sveta. Kakšen bi bil svet brez prevajalcev, kako zahteven je prevajalski poklic, ki je nemalokrat tudi prekarne narave, kako nad črkami in besedami navdušiti naše najmlajše in kako znanje jezikov odpira vrata drugih svetov in kultur. Lenko Gložančev bo takoj po polnoči gostil Peter Močnik.
Na nočni klepet prihaja Urška Šobak, ki zase pravi, da je raziskovalka življenja. Ker obožuje potovanja, je študirala turizem. Uresničila pa si je tudi svojo otroško željo. Zbira namreč recepte babic in po njih pripravlja dobrote. V našem studiu bo tako dišalo po prav posebnem božičnem kruhu z drožmi, ki ga boste lahko pripravili tudi sami, saj vam bo izdala tudi recept za pripravo. Rada pa tudi kvačka, bere in vrtnari. Zanimivo bo.
V oddaji Sami naši gostimo prevajalko, ki je v slovenski jezik pripeljala enega najbolj pomembnih avtorjev regije, Miljenka Jergovića. Predstavili vam bomo knjigo Nikola Tesla: Potovanja, ter kolumnistko in pisateljico Slobodanko Bobo Đuderija in njen tekst o pomembnosti dobrote, ki ga mediji masovno pripisujejo Nikoli Tesli. Govorila je o svoji novi knjigi, o tem, kako se bori proti lažnim novicam, ter o kraji avtorskih pravic.
Matematika velja za enega najmanj priljubljenih predmetov tako v osnovni kot v srednji šoli. Kar ni povsem upravičeno. Vsekakor to ne velja ne za gosta ne za voditeljico nocojšnjega nočnega programa. Z Jernejem Banom, ki poučuje matematiko na novomeški gimnaziji, tudi o tem, kako so se učitelji in dijaki prilagodili na ukrepe zaradi pandemije - pa tudi o glasbi. Ki je z matematiko zelo povezana - kot pravzaprav vse drugo.
Kamorkoli gremo, je z nami. Kljub temu, da se nam kdaj zdi, da se na vreme spoznamo vsi in je že pregovorno lahko iztočnica za vsakršen pomenek, se za njim skriva cela znanost. In brez vremena v prvih minutah ponedeljka ni šlo. Na nočnem obisku se nam je pridružil meteorolog Blaž Šter, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišite v naših jutranjih vremenskih informacijah. Vreme z besedami in fotografijami poljudno bliža tudi prek družbenih omrežij, sam pa ga najraje občuduje kje z razgledne višine. Več o tem, o napovedovanju, zanimivih pojavih, trendih in svojem doživljanju dela in okolja nam je Blaž Šter pripovedoval malo po polnoči. Na nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu iz novogoriškega studia Radia Koper bomo gostili sociologa, sicer doktoranda, Davida Cigoja, avtorja knjige z naslovom Razvoj zavesti, v kateri razdeljuje novo razumevanje procesov, ki gradijo boljše življenje in boljši svet. Zanimiv, razmišljujoč človek, ki s svojo obsežno knjigo opozarja, da bomo le skupaj lahko premagali vse, kar se je na različnih področjih zgrnilo na človeštvo. Ingrid Kašca Bucik, ki bo tokrat povezala nočni program, prijazno vabi v našo družbo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Gostja nočnega programa bo doktorica Marinka Vovk, okoljska raziskovalka in direktorica slovenske mreže Centrov ponovne uporabe. V luči pravkar končanega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bomo osvetlili največje ekološke probleme sodobnega sveta. Eden od njih je tudi konflikt ekologije in gospodarstva. So rešitve v projektih socialne vključenosti, zmanjševanju tveganja revščine, trajnostnem načinu življenja in zelenem podjetništvu? Vprašali se bomo tudi, ali je mogoče v ekologiji najti nova delovna mesta in kako naj zmanjševanje odpadkov postane trend, naša zavestna odločitev. Kako zmanjšati vse tisto, česar v življenju ne potrebujemo? Kako se otresti t. i. občutka prisile nakupa, da bi lahko razbremenili svoje življenje in okolje, v katerem živimo? O vsem tem – po polnoči. Vabljeni k poslušanju.
Trinajst glasbenikov na odru in polna dvorana. Večer odpre klavirski performans pianista in skladatelja Draga Ivanuše – Deset minut sreče. Sreča se nato le še stopnjuje in lebdi v zraku še dolgo potem, ko se oder izprazni. Nikomur se ne mudi domov. Koncert, ki je sredi februarskega mraza vsem čutom odprl vrata pomladnemu prebujenju. Zgodilo pa se je zaprtje. Načrtovanih ponovitev zato še ni, je pa posnetek. Zvočni in vizualni posnetek večera sodobne glasbe pianista, skladatelja in producenta Tineta Grgureviča. Skozi njegovo novo avtorsko ploščo, ki je nastala s sodelovanjem številnih vrhunskih glasbenikov, bo z Bowrainom potovala Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov