Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Na nočni obisk prihaja oseba, ki združuje čarovnijo z glasbo. Glasba ima tudi sicer čarovno moč, vendar v tem primeru malce drugačno. Gost nočne voditeljice Lucije Grm bo Grega Sulejmanovič, morda bolj znan kot čarovnik Grega. Hokus pokus!
V četrtkovem nočnem programu bomo pobliže spoznali mariborsko grafitarsko prizorišče, na katerem se je v zadnjem času zaradi provokativnega grafita dvignilo veliko prahu. Brskali bomo tudi po zgodovini in uživali v večno svežih melodijah mojstrov Mojmirja Sepeta in nedavno umrlega Ennia Morriconeja.
Življenje slika skozi umetnost. Skozi gib, performans in glas. Čeprav ga večina pozna predvsem kot odličnega plesalca, nas zadnje tedne velikokrat razveselijo njegovi komadi in priredbe, ki jih pošilja v naša ušesa iz svojega doma. Ste že slišali vokalno izvedbo Bachove Suite za čelo števila 1 v G duru? Prelepa je. Tako kot vse druge skladbe, ki jih je že in jih bo še zapel in odigral. Načrti z glasbo so resni, kmalu se lahko zgodi album. A tudi ples je živ. V nastajanju je solo performans z delovnim naslovom Nič. In še marsikaj drugega, o čemer bo tekla beseda z Žiganom, ki ga je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Violončelistka Tanja Babnik je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 1991. V tem času je z orkestrom, ki ima domicil v naši radijski hiši, doživela zares veliko zvezdniških trenutkov na abonmajskih koncertih, studijskih snemanjih in na lanski odmevni turneji po Južni Ameriki. O neizmerni ljubezni do glasbe in o sijajnih projektih to poletje bo govorila v Nočnem obisku, v katerega jo je povabila Lidija Hartman. Seveda pa boste lahko slišali tudi njen instrument.
Saj poznate Mojco Mavec – tisto nasmejano in zgovorno voditeljico na Televiziji Slovenija. V noči na nedeljo prihaja k nam na Nočni obisk. Je strastna ljubiteljica potovanj, mojstrica v iskanju zanimivih krajev in ljudi. Nič ji ni odveč. Loti se vodenja različnih dogodkov, v zadnjem času tudi kuhanja pred televizijskimi gledalci. Vemo, da je jutro njen čas. Kako pa se znajde ponoči? K spremljanju Nočnega obiska vas vabita Mojca Mavec in Iztok Konc.
V prvi uri nočnega programa bo naša gostja nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. Še pred kratkim si nismo mogli niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo znašel promet zaradi svetovne pandemije. Bomo sploh še kdaj potovali tako, kot smo včasih? Zakaj smo železnice pri nas postavili na drugi tir in ali je ideja o letečih avtomobilih samo znanstvena fantastika? Naša gostja trdi nasprotno. Prisluhnite nam tudi v nočnih urah, ko za vas pripravljamo še druge zanimive prispevke. Vaš nočni gostitelj bo Andrej Šavko.
Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni. Uporaba aplikacije naj bi bila prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Bi si jo namestili ali ne? Lahko dejansko pomaga ali gre zgolj za poskus? Gre za obdelavo osebnih podatkov ali ne? Več kot dovolj vprašanj za nočni pogovor z voditeljem Juretom K. Čoklom.
Na nočni obisk se Štajerci odpravljamo na slovensko obalo. Naša gostiteljica bo Iris Zajec Šalič, osebna in poslovna svetovalka, ki zase pravi, da je z nogami trdno na tleh in očmi, ki vidijo široko sliko razgleda življenja. Pogovarjali se bomo o letnemu času primerni temi, o turizmu, pa tudi o prodaji, motivaciji zaposlenih in pomenu pridobivanja vedno novih znanj - tako doma kot v tujini. Z zanimivo vsestransko nočno gostjo bo poklepetal Robert Zajšek.
Arhitekt, raziskovalec, kritik, pisec s širokim pogledom in videnjem arhitekture in njene vloge v času in prostoru. Od leta 2010 je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti je letos prejel Plečnikovo odličje. O aktualnem dogajanju in prepletanju arhitekture ter oblikovanja, o novih vlogah in nalogah muzejev in še o čem se bo z zanimivim sogovornikom pogovarjala Nada Vodušek.
Gledališče Ane Monro se je od ustanovitve leta 1981 iz majhne, a izrazno in umetniško močne gledališke skupine, ki je okrogla tri desetletja ustvarjala za ulico in na ulici, razvilo v referenčno producentsko hišo in nevladno organizacijo, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju kulture. Te dni največ časa posveča izvedbi 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica 2020. Z ustvarjalci in člani gledališča se bomo dotaknili tudi aktualnih tem uličnega gledališča. Z gosti bo poklepetal Sandi Horvat.
"Po izobrazbi jezikoslovka (natančneje hispanistka) in sociologinja, po duši ljubiteljica narave in športnica. Pa tudi turistična vodnica, specialistka v izobraževanju starejših, mentorica v neformalnem izobraževanju odraslih, glasbenica. In mamica. Če se ne srečamo v učilnici, na spletu ali v vašem podjetju, se naše poti morda srečajo v gorah ali na odmaknjenih stezicah, kjer med tekom čistim po glavi in sem eno z naravo. Ali na kakem koncertu ali predavanju, kjer rada odkrivam nove razsežnosti bivanja in spoznavam svetove onkraj mojega." S temi besedami se na svoji spletni strani opiše Irena Grmek, profesorica španščine, lokalna turistična vodnica, citrarka in predvsem vedno nasmejana in pozitivno naravnana promotorka tako Slovenije kot Španije. Tudi čas epidemije je ni ustavil, slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje je španščino poučevala kar prek spleta, za obiskovalce Kamnika in okolice pa v soavtorstvu z Ivanom Mitrevskim pripravila Družinski zemljevid Kamnika in okolice. Na Nočni obisk prihaja v prvih urah nedelje, s seboj bo prinesla tudi citre!
V nočnem programu se bo Vesna Potočar Godnič o skrivnostnem svetu jam pogovarjala z jamarjem, naravovarstvenim nadzornikom in fotografom Borutom Lozejem. Zaposlen je v Škocjanskih jamah, jamarstvo pa je tudi njegov konjiček v prostem času. Že vrsto let je tudi aktivni član Jamarskega društva Divača. Trenutno jamarji čistijo del Divaške jame, ki jo nameravajo odpreti za javnost. Večina obiskovalcev divaško jamo opiše kot pravo razkošje nenavadne lepote in miru.
Življenje Tatjane Fink, gostje Nočnega obiska, je zaznamovalo žalovanje po smrti očeta v rani mladosti, kar je utrlo pot njenemu kasneje prepoznanemu življenjskemu poslanstvu. Od ustanovitve slovenskega hospica leta 1995 s svojim znanjem in osebnostjo živi za poslanstvo sodobnega gibanja hospica. Kot diplomirana sociologinja to gibanje soustvarja v smislu drugačnega netabuiziranega odnosa do smrti, umiranja in žalovanja. Prizadeva si za sočutno in dostojanstveno oskrbo hudo bolnih ob koncu življenja. V tem času je tudi izvedla številne učne delavnice na temo odnosa do minljivosti. Pred 10 leti je soustvarila prvi in doslej še vedno edini stacionarni hospic, ki ga vodi deveto leto in ki deluje zadnja štiri leta v okviru Zavoda hospic Ljubljana kot Hiša Ljubhospica. S Tatjano Fink se bo v Nočnem obisku pogovarjala Petra Medved.
V prvi uri nočnega programa bomo z različnimi gosti preverili, na čem naj Maribor gradi turizem po epidemiji in skušali ugotoviti, kako v štajersko prestolnico privabiti goste iz drugih koncev Slovenije. Brigadir Ernest Aljaž nam bo v nadaljevanju noči predstavil vojaški muzej Slovenske vojske v mariborski Kadetnici. Slišali bomo tudi pogovor z ljubiteljico slovenskih naravnih jezer Manco Korelc, ki že tri leta obiskuje in popisuje naša jezera, barja in ribnike in jih je doslej obiskala že krepko čez tisoč. Predstavili bomo Mali beli gaj - prostor druženja, počitka in umiritve ob zgradbi oddelka za onkologijo UKC Maribor, namenjenega bolnikom, njihovim svojcem in zaposlenim. Z vami bo voditeljica Darinka Čobec.
Vse drugače in veliko bolje vidiš z očni, ki so jokale. Najpomembnejše stvari v življenju - so brezplačne. Vse so podarjene. V naše stvarstvo je vpeta taka skrivnostna ljubezen. To je zgolj nekaj misli Phila Bosmansa, ki jih bo z vami delila voditeljica nočnega programa Lucija Grm, ki vas vabi h klepetu o besedah, o mislih in dejanjih, ki pomirjajo.
Krožnik ali pladenj? Okrogel ali podolgovat? Toliko različnih barv in še vedno ne najdete tistega, kar iščete. Kaj pa, če bi sami ustvarili svoj krožnik, svoj pladenj in celo svojo skodelico in še vazo po vrhu? Tako je začel Matic Benet, ki je zaradi ljubezni do izdelovanja keramičnih izdelkov naposled odprl svoje podjetje. Vendar se kreativnost mladega podjetnika ne konča tukaj. Zasnoval je še celo linijo personaliziranih pripomočkov za pisarno in tudi linijo oblačil. Kje črpa ideje? Kako realizira vse svoje zamisli in kateri so tisti mali triki uspeha, ki lahko pomagajo vsakomur? Na pot kreativnosti se bo z Maticem Benetom podal Sandi Horvat.
V dokumentarno feljtonski oddaji Razkošje v glavi, ki je na sporedu ob sobotah po pol peti popoldne, naši novinarji radijsko portretirajo znane in manj znane ljudi - vsi so zanimivi in vsak izmed njih nosi svojo zgodbo. V letu 2013 je novinar Dušan Berne pripravil radijski portret kirurga Franca Planinška. Oddajo ponavljamo v spomin na pred nekaj dnevi preminulega kirurga.
V času epidemije so se državne meje zaradi zdravstvenih razlogov zaprle, kar je na Goriškem obudilo spomin na čase, ko je mesti – Gorico in Novo Gorico - ločevala visoka kovinska ograja. Nedavno so jo odstranili, predmete z meje pa so predali Goriškemu muzeju. Prevzel jih je kustos in pedagog David Kožuh, gost Nočnega obiska. Z Ivano Zajc se bo pogovarjal o predmetih, ki najdejo pot v muzej: o vsakdanjih drobnarijah, ki skrivajo pomembne zgodbe, o stvareh, ki govorijo o zgodovini. Beseda bo med drugim tekla o mejah – nekdanjih in sedanjih – o tihotapstvu na Primorskem in o tem, kako muzealci včasih na terenu najdejo zaklad.
Božidar Zorjan je vinogradnik s Tinjske gore nad Slovensko Bistrico. Njegovo oranžno ali jantarno vino je prestižna britanska vinska revija Decanter uvrstila v sam vrh 30 najboljših oranžnih vin na svetu. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Katjuša Koprivnikar, gostja Nočnega obiska, ima na področju izobraževanja oseb s posebnimi potrebami 23 let delovnih izkušenj kot učiteljica, predavateljica, projektni vodja in od leta 2012 kot ravnateljica Centra Iris - Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne. Po poklicu je učiteljica športne vzgoje ter orientacije in mobilnosti. Pri svojem delu je uvedla smučanje in smučarski tek za slepe in program rekreacije za pozneje oslepele. Vzpostavila je tudi nacionalni sistem mobilne službe za slepe in slabovidne ter celovit podporni sistem inkluzivnemu izobraževanju, dejavna pa je bila tudi pri sprejemanju zakonodaje s področja zgodnje obravnave ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2013 je prejela drugo nagrado Minke Skaberne za strokovne dosežke. V prostem času rada smuča, igra tenis in pleše ob drogu. O njenem poslanstvu, vzgoji in izobraževanju, ki ga je posvetila slepim in slabovidnim otrokom in mladim, se bo z njo pogovarjala Petra Medved.
Neveljaven email naslov