Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

‘Strah pred kačami je pridobljen, ne prirojen’

14.03.2016

Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.

Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.

Živalski vrt doma

Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov.  Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.

Razbijanje stereotipov

Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.

Previdni gasilci

Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.

Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca

Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.

Drugačni za drugačne

Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.

Nesreče se dogajajo, a so redke

Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.

Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:

“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”  

Dodala je še osebno misel:

Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”

 

 

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

‘Strah pred kačami je pridobljen, ne prirojen’

14.03.2016

Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.

Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.

Živalski vrt doma

Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov.  Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.

Razbijanje stereotipov

Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.

Previdni gasilci

Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.

Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca

Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.

Drugačni za drugačne

Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.

Nesreče se dogajajo, a so redke

Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.

Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:

“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”  

Dodala je še osebno misel:

Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”

 

 

 


07.05.2020

Andrej & Ida

V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Božale nas bodo melodije mariborskega akustičnega dua Andrej & Ida, jazz basista Tadeja Kampla in ameriške kantavtorice Melanie Safka. Klepetali pa bomo tudi z radijcem in pisateljem Markom Radmilovičem in se podali na izlet v zgodovino.


07.05.2020

Jana Fak

Jana Fak je ilustratorka, grafična oblikovalka in umetnica, ki je v času pandemije vsak dan risala pobarvanke, da bi bile otrokom in staršem v sprostitev v teh nenavadnih dneh. Ustvarila je imenitno motivacijsko knjigo Živalski dnevi ali Ko dan pričneš popolnoma drugače. Prisluhnite ji po polnoči, ko bo gostja Darinke Čobec.


06.05.2020

Matevž Granda

Človek širokega pogleda, ki misli arhitekturo, urbanizem in umetnost. Skozi prakso in skozi besede. Ne moremo namreč govoriti o arhitekturi, če ne govorimo tudi o ljudeh, in obratno: ne moremo govoriti o ljudeh, če ne govorimo o arhitekturi, pravi. Da še zmeraj radi beremo tehtna in poglobljena besedila na papirju dokazuje tudi revija, ki letos praznuje svojo prvo petletko in presega meje arhitekture. Arhitekt in umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda bo nočni gost Nade Vodušek.


04.05.2020

Maj, ljubezni čas!

»Ni ga lepšga mes'ca v letu kot je mesec maj, ves v zelenju, ves je v cvetju, za ljubezen pravi raj,« pravi ljudski verz in s pesmimi o ljubezni naših poetov bomo – s primerno glasbeno spremljavo in z vašim morebitnim sodelovanjem – polepšali nočni program radia Slovenija. Pripravlja Lucija Grm.


03.05.2020

Pogovori z Mojco

Končno se približujemo dnem, ko bomo spet lahko svobodneje zadihali, se otresli dušeče utesnjenosti. Nočni program ponuja besedo vsem: mladim, starim, najstarejšim. Ja, tudi mladi so te dni od ujetosti med štiri stene nespečni in Mojca Blažej Cirej bo vesela, če jo pokličete. Vseh. Saj ni treba, da je kaj posebnega, par besed, pa je. Toliko, da se podružimo.


02.05.2020

V epidemiji življenje drugačno

V nočnem programu bomo tokrat prisluhnili kar osmim zgodbam. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, raziskovalcem, podjetnikom, delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, kulturnikom, športnikom in sindikalistom. Osem zgodb, ki vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh korona-časih.


01.05.2020

Dušan Rebolj

Letošnji 1.maj bo drugačen, brez kresov, budnic, brez druženja – praznovali bomo na daljavo – toda vseeno skupaj, saj je tudi po 130 letih od prvega praznovanja praznika dela jasno, da delavske pravice nikoli niso bile podarjene. Vse pravice, izboljšanje socialnega položaja, delovnih razmer, si je bilo treba izboriti in marsikje je še danes tako. Kakšne pravice si moramo zagotoviti v teh časih, kje so delavske pravice kratene zdaj? O tem bomo z vami klepetali na to praznično noč, na obisk pa prihaja eden nekdanjih sindikalnih voditeljev, ki je bil na čelu neštetih pogajanj in številnih protestov za dostojne plače in pokojnine, Dušan Rebolj.


30.04.2020

Dr.Andrej Rahten

Zgodovinar dr. Andrej Rahten, strokovnjak za politično in diplomatsko zgodovino Slovencev v pozni habsburški monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predstavil bo čas, v katerem se je pred sto leti odvijal koroški plebiscit in njegove mednarodne okoliščine.


29.04.2020

Pregovori - katere poznate?

»Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo udobno. » To je le eden od pregovorov, rekov, rekel ali izrekov, kot jih poimenuje slovenski pravopis, in v tokratnem nočnem programu jih bomo - seveda tudi ali predvsem z vašo pomočjo, nekaj napaberkovali. Da pa bo še bolj pestro, vas bomo izzvali, da jih – bolj ali manj znane – dopolnite oziroma zaokrožite. Eden najljubših voditeljičinih je "Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem." In jih bomo. K poslušanju in sodelovanju vas bo vabila Lucija Grm.


27.04.2020

27.april - Dan upora proti okupatorju

Ob 27.aprilu, Dnevu upora proti okupatorju, razmišljamo o uporu nasploh. V tem času se pravzaprav ves svet upira širjenju epidemije. Upor ima tudi veliko drugih razsežnosti. Ali je nepogrešljiv znanilec sprememb v družbi? Kakšen upor, proti komu ali čemu je sploh še aktualen - o vsem tem bosta razmišljala ustavni pravnik dr. Andraž Teršek in Vuk Čosić, digitalni umetnik in strateg. Vprašanja postavlja Darja Groznik.


26.04.2020

Anja Drnovšek

V Trbovljah rojena igralka Anja Drnovšek se je z gledališčem srečala že kot otrok. Po končani gimnaziji v Litiji se je vpisala na AGRFT v Ljubljani in študirala dramsko igro in umetniško besedo. Že v študijskih letih je debitirala v Mestnem gledališču ljubljanskem in nastopila v več študentskih kratkih filmih. Po diplomi je odšla v tržaško gledališče, svoj gledališki pristan pa je našla v Kopru. Poznamo jo tudi po vlogah v TV nadaljevankah. Anja Drnovšek pa je tudi velika ljubiteljica konjev in športnega jahanja. V nočni galop se bo podala v pogovoru z Alenom Jelenom.


25.04.2020

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


24.04.2020

Dejan Veranič, arheolog iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje

Na Prvem programu se v noči na petek odpravljamo daleč nazaj v zgodovino, na Ljubljansko barje, med koliščarje. Med ljudi, ki so na tem območju s prekinitvami vztrajali skoraj 3000 let. Ob omembi koliščarjev najverjetneje najprej pomislimo na Bobre Janeza Jalna, njihova romantična podoba se zrcali tudi v likovni umetnosti. Koliko zares vemo o koliščarjih in kako k njihovemu razumevanju pripomorejo sodobna arheološka dognanja? Raziskovalna izkopavanja v stalno mokrih tleh in jezerih so za arheologe namreč poseben izziv zaradi zahtevnih delovnih razmer. V oddaji Nočni obisk bomo gostili Dejana Veraniča, arheologa iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Na klepet ga je povabil Peter Močnik.


23.04.2020

Tilen Majerič

Na nočni obisk prihaja Tilen Majerič. Že od malih nog je predan glasbi, saj je bila njegova mama glasbena urednica. V zadnjih letih piše besedila za znane glasbene ustvarjalce in sodeluje v produkcijski ekipi Sweet Peak. Spregovorili bomo tudi o ljubezni do gibanja, kuharskem ustvarjanju, o delu v tujini in o koronavirusu. Po polnoči. Pripravlja Robert Zajšek.


22.04.2020

Mojca Celin, Sanja Grcić, Jelena Proković

Takoj ko je postalo očitno, da mask primanjkuje, so se lotile dela. ZOOFA Slovenia, SOTO in Faller Inštitut Slovenija so ustanovitelji neprofitnega združenje Mask_Sign. Modne oblikovalke so se lotile dela in začele izdelovati pralne zaščitne maske. Ne le za družine, prijatelje in znance. Za zdravstvene ustanove, za male bolnike, za celotno družbo. Na tisoče mask iz njihovih delavnic potuje k tistim, ki jih potrebujejo. V Sloveniji in po svetu. Na nočnih valovih bodo z nami Mojca Celin, Sanja Grcić in Jelena Proković. Gosti jih Nada Vodušek.


20.04.2020

Gremo na balkon

Imate radi balkone? V tem času so za marsikoga pomemben stik z zunanjim svetom, prostor na svežem zraku, tudi, ko smo doma. Priložnost, da pokramljamo s sosedi, spijemo čaj na soncu, da preberemo knjigo, gojimo rože in začimbe in sploh, da si polepšamo dneve. O balkonih se bomo pogovarjali z arhitektko Majo Ivanič in umetnostno zgodovinarko doc. dr. Mijo Oter Gorenčič. Iz domovine bržkone enega najbolj znanih balkonov se nam bo oglasil Janko Petrovec, veseli pa bomo tudi, če boste svoje zgodbe z balkonov v tem času delili tudi vi! Vaša družba v prvih minutah ponedeljka bo Mojca Delač.


19.04.2020

Nočni obisk - pogovor s poslušalci

Ali obstajajo ukrepi za preprečevanje epidemije, ki bi bili všeč vsem prebivalcem in hkrati ustrezali smernicam, ki jih zagovarja stroka? Kaj je smiselno in kaj ne? Smo dovolj zreli, da sami brez policijskega nadzora vemo, kdaj je treba navodila dosledno spoštovati? Kakšni bi bili vaši ukrepi ob epidemiji koronavirusa? Voditelj Jure K. Čokl zbira vaše predloge v zameno za glasbene želje!


18.04.2020

Andrej Jereb

Na nočnem obisku bo z nami najuspešnejši in najbolj prepoznavni slovenski avtomobilski športnik Andrej Jereb. Ko še ni imel vozniškega izpita, je z zaslužkom poletnega dela v avtopralnici kupil prve dirkaške rokavice in tekmovalna sedeža. Pri 19tih je kupil prvi dirkalni avtomobil in odpeljal prvi rally. Njegova športna zgodba pa se je leta 2010 končala z največjim uspehom – uvrstitvijo v prvo deseterico slavnega rallya Monte Carlo. Na avtomobilistični klepet vabi nočni gostitelj Branko Laginja.


17.04.2020

Kaj dobrega ste v času karantene naredili zase

Čas, ki ga preživljamo v nekoliko drugačnih razmerah, kot smo jih navajeni, je lahko tudi dobra priložnost za učenje novih stvari. Voditelj Aleš Ogrin vas po polnoči vabi na klepet o tem, kaj dobrega ste v času karantene naredili zase. Ste osvojili kakšna nova znanja, mogoče obudili stare konjičke, ali pa morda prišli do novih spoznanj o sebi in tistih, ki polepšajo vaš vsak dan. Z vašimi pripovedmi iz karantene vas pričakujemo na telefonski številki 01 475 22 22. Pridružite se nočnemu programu. Veseli vas bomo.


16.04.2020

Hrana je predvsem vprašanje ekonomije in ekologije

Danes je problematika hrane predvsem vprašanje ekonomije in ekologije. Hrane je več kot kadar koli prej, ob tem pa je kakovostno slabša zaradi intenzivne pridelave in reje. Želja po zaslužku motivira predvsem multinacionalke v proizvodnjo hrane vprašljive kakovosti. Ta hrana postaja tudi vzrok vse večjih zdravstvenih težav. Zato izbruh novega koronavirusa zahteva od vseh nas določene ukrepe in spremembe, tako pri pridelavi kot pri naših nakupovalnih navadah. Zagotovo so trenutne razmere tudi trenutek, da končno lokalnega kmeta iz bližnje okolice vzamemo za svojega. O tem v nočnem programu po polnoči.


Stran 59 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov