Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Lahko bi rekli, da bodo v prvih nedeljskih minutah glavne – besede. Tiste, ki se združujejo v poezijo in prozo. In vrejo, in rišejo zgodbe. Tiste, ki gledalce objamejo z gledališkega odra. In tiste, ki ujete v knjigah, na bralce čakajo na policah knjižnic. Vsi te svetovi besed so tudi svet nočnega gosta, Celjana Kristiana Koželja, igralca, pesnika, knjižničarja in gledališkega pedagoga. Na nedeljski nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.
Pomemben del poti v visokogorje in sredogorje je za mnoge tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko pohodniki okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. Na nočni obisk prihajata oskrbnika Koče na Klemenči jami pod Ojstrico Rado Novak in Valvasorjevega doma pod Stolom Aleš Štefe, dveh koč, ki sta po izboru slovenskih obiskovalcev gora – vsaka v svoji kategoriji – postali letošnji ”naj planinski koči”. Kaj vse sta oskrbnika vložila v to, da sta koči prejeli omenjeni naziv, boste izvedeli po polnoči.
Začenja se tradicionalni festival Stara trta v Mariboru. Vse do martinovega bo v mestu ob Dravi ponujal kulturne in kulinarične užitke. O glavnih poudarkih te tradicionalne prireditve, ohranjanju slovenske vinogradniške tradicije in kulture in družabnih dogodkih, svetovalka za odnose z javnostmi pri Zavodu za turizem Maribor-Pohorje Monika Jurišič Hlevnjak.
Pridružite se nam po polnoči, ko bomo v oddaji Nočni obisk iskali recepte za dolgo in uspešno zvezo. Število porok strmo upada že od 70tih let minulega stoletja. Takrat se je na leto povprečno poročilo 15.000 parov, lani pa je bilo sklenjenih malo manj kot 6500 zakonskih zvez. Ločitev pa je bilo v tem letu slabih 2400. A spremenila se je tudi narava sklepanja zakonskih zvez. Pred leti so se pogosto sklepale zaradi lažjega preživetja. Kaj pa danes? Odnose dojemamo vedno manj zavezujoče, ločitve pa že dolgo niso več tabu. Že zadnjih 10 let se na leto loči okoli 2300 slovenskih parov, ki so bilo v povprečju skupaj 14 let. Leo Ogrin bo v oddaji Nočni obisk zanimalo, kaj je recept za dolgo in uspešno zvezo in kdaj je čas, da vržemo puško v koruzo.
Začenja se Festival Mesto žensk, ki nam tokrat kliče: Zgrabi pogum, na obisk prihaja kritičarka in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Nada Vodušek je pred nočni mikrofon povabila eno od umetnic, Aljo Lobnik. Tema pogovora pa: sodobna dramska pisava, ženske umetnice in njihov položaj ter druge aktualne teme.
Dotaknili se bomo jeseni, pozdravil nas bo sobotni dež, pobožala ohladitev. Jeseni postanemo bolj melanholični in če pogrešate smeh in toplino, se v nočnem programu pridružite klepetu z Mojco Blažej Cirej.
Jaka Ivančič, 39-letni fotograf iz Ankarana, že vrsto let navdušuje uporabnike družbenih omrežij s svojimi krajinskimi fotografijami. Njegov talent je prepoznal tudi sloviti National Geographic, ki je Ivančičevo čarobno zimsko fotografijo Bleda razglasil za najlepšo krajinsko fotografijo leta 2018. Jaka ima za seboj kar nekaj razstav. Nazadnje je svoja dela postavil na ogled na Nizozemskem, lani pa so bila del v Moskvi gostujoče razstave Srce Kopra. Svojo fotografsko kariero razkriva v pogovoru s »čuvajem noči«, Iztokom Novakom Easyjem.
Damjane Kenda Hussu ni bilo strah zamenjati službe. Kot novinarska pripravnica je začela v naši hiši, danes pa jo lahko srečamo na hodnikih Cankarjevega doma. Njena poklicna in tudi ustvarjalna pot pa ima že ves čas isto stalnico – to je pisanje. Damjana Kenda Hussu piše v službi in doma. Piše pesmi za otroke, uganke in zgodbe, scenarije ter duhovite romane. Tudi besedila nekaterih najlepših in nagrajenih popevk so izpod njenega peresa. Ko Damjana Kenda Hussu piše, piše zavzeto in strastno in ne razmišlja o ničemer drugem. Kako rada pa govori? Prisluhnite nocojšnjemu nočnemu programu. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Maribor je mesto z največ plesnimi šolami v Sloveniji, ena izmed najstarejših delujočih pa je plesna šola Rolly, ki letos zaznamuje 30 let uspešnega delovanja. Ustanovitelj, hkrati pa njen “oče in mama” je Branko Padjan, ki bo bost v studiu takoj po polnoči. O jubileju bo tekla beseda, pa tudi o časih, ko so bili nekateri plesi še prepovedani. Pripravlja Darinka Čobec.
Gledališče je njen drugi dom. In to nikakor ni kliše. Zadnji dve desetletji domuje v Prešernovem gledališču Kranj. Kot dramaturginja je podpisana pod toliko predstav v mnogih gledališčih, da se morda niti sama ne spomni več vseh. No, ne bomo ugibali. Jo bomo raje kar vprašali. Proces ustvarjanja letošnje postavitve dela Naš razred Tadeusza Slobodzianea v režiji Nine Rajić Kranjac je gotovo še zelo živ. Kajti kot pravi Marinka, jo še vedno najbolj veseli, ko se na vajah pojavi ustvarjalni drget, ko predstava v svojem iskanju in tipanju seže nekam daleč naprej in nekam globoko vase. Marinko Poštrak je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Judovsko civilizacijo, kulturo, zgodovino in religijo je tragično zaznamoval holokavst med drugo svetovno vojno. Tudi slovenskim Judom, ki so sooblikovali gospodarski in kulturni razvoj naših krajev, ni bilo prizaneseno. Maloštevilnim preživelim slovenska povojna oblast ni bila naklonjena. Judovski kulturni center v Ljubljani s svojimi aktivnostmi spodbuja k ponovnem razmisleku o tej temni plati zgodovine. Pred kratkim so v sodelovanju s Sinagogo Maribor s položitvijo spominskih znamenj v Ljubljani, tako imenovanih spotikavcev, simbolično vrnili 23 slovenskih Judov, žrtev holokavsta. Na nočni obisk prihaja direktor Judovskega kulturnega centra, Robert Waltl.
Zagotovo ste že velikokrat naleteli na sporočilo v stilu: poškodovanega so s helikopterjem slovenske vojske prepeljali v bolnišnico. Pa ste kdaj pomislili, kaj vse se skriva v ozadju takšnega prevoza, koliko ljudi in kdo vse sodeluje pri tovrstnih intervencijah? O vsem tem pilot vojaškega helikopterja Damijan Bevk v pogovoru s Sandijem Škvarčem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sara Berglez Zajec in njen mož Jaka Zajec sta poslovno uspešna. Zaljubljena v podeželje in v neokrnjeno naravo ustvarjata kar na treh kmetijah, ki so prostorsko zaokrožena celota. Pridelujeta aronijo in drugo jagodičevje, ne manjkajo pa tudi ovce in kokoši nesnice. Ob otroku Jaka najde čas še za obnovo starih domačij in ustvarjanje z lesom, Sara pa se ukvarja z zeliščarstvom in predelavo sadja. Nočni voditelj Robert Zajšek bo predstavil oba gosta in njuno delo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V goste prihaja dolgoletni turistični vodnik, svobodni fotograf in fotoreporter, profesor umetnostne zgodovine, potapljač, astronom in popotnik, Iztok Bončina. Z nami bo delil zgodbe s svojih svetovnih potovanj in dogodivščin, ki jih je s fotografijami ovekovečil za revijo National Geographic. Med drugim bomo spregovorili tudi o temi, ki mu je zadnja leta še posebej blizu, astroturizmu. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Aleksandra Borštnar Maček, profesorica nemščine in univerzitetna diplomirana novinarka z dolgoletnimi izkušnjami iz poučevanja nemščine odraslih in otrok ter urejanja učbenikov, tujejezične literature in slovarjev, zadnjih deset let dela kot strokovna in idejna vodja jezikovnih tečajev za otroke in odrasle na lastnem izobraževalnem podjetju SAMA Navitas d.o.o. Je mati dveh majhnih otrok, ki vsak prosti trenutek izkoristi za družinske sprehode v naravi, za kolesarjenje ali jogo ter druženje s prijatelji, ki jih ima doma in po svetu. Študijske izkušnje v tujini in številna potovanja po svetu so ji prinesla pomembno spoznanje: »Slovenija je zagotovo ena najlepših dežel tega sveta, znanje tujih jezikov pa posamezniku odpira vrata v svet”. Potrebujemo oboje: bogate povezave s svetom ter mir in toplino doma.
Na nočni obisk pride Borut Bric, Novogoričan, ki svoj čas posveča raziskovanju moške osebnosti. Kot raziskovalec moškosti in svetovalec za zdravo osebnostno rast organizira moške skupine – delavnice, na katerih se moški soočijo s svojo avtentičnostjo in eksistenco. V skupinah se moški družijo in skozi lastne življenjske izkušnje razbijajo stereotipe o spolnih vlogah, ki jih narekuje družba, in položaju sodobnega moškega. V času, ko se moške in ženske družbene vloge naglo spreminjajo, je pomembno, da te izzive raziskujemo, meni gost, ki bo moške svetove razkrival v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.
Ženski hitrostni rekord Slovenske planinske poti je bil letos izboljšan dvakrat. Po polnoči se nam bo v Nočnem obisku pridružila aktualna rekorderka Katja Kegl Vencelj. Za 600 kilometrov dolgo pot, ki poteka od Maribora do Ankarana in ima 45 tisoč višinskih metrov vzpona, je naša gostja potrebovala dobrih osem dni. Z njo se bomo pogovarjali o izkušnjah na poti, iskanju motivacije med tovrstnimi ekstremnimi podvigi in povezavah med tekom in planinstvom. Govorili pa bomo tudi o smislu postavljanja rekordov na tovrstnih poteh.
Kdo se še kdaj v življenju ni srečal s klopotcem? Njegov glas in izvirno podobo srečamo med izleti v haloška, prleška in druga vinorodna območja Slovenije. Ljubiteljski zbiralec pričevanj o tem fenomenu kulturne dediščine, Drago Korade, je o klopotcih napisal nadvse pregledno monografijo. Gosta predstavlja Darinka Čobec.
Neveljaven email naslov