Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Največja vroča puščava Sahara je bila pred 6 tisoč leti zelena, s številnimi jezeri. O bujni vegetaciji skoraj ni več sledu, ostala pa so ogromna podzemna jezera. Doktor Anton Brancelj z Inštituta za biologijo je tam odkrival neverjetno raznovrstno vodno živalstvo, podobno našemu, jamskemu. Raziskoval je podzemne živali našega Krasa, kjer v večni temi in pomanjkanju hrane mrgoli življenja. Opisal je 50 novih živalskih vrst, segel je tudi do visokogorskih jezer in raziskoval tudi tam.
V nočni program tokrat prihaja dr. Vesna Grahovac, s katero se bo Mateja Brežan pogovarjala o tem, kaj zase v življenju načrtujemo in kam nas nato življenje pripelje. Rodila se je v Novem Sadu v Srbiji, od koder se je po bombardiranju priselila v Slovenijo. Najprej v Maribor, danes pa je njen dom Primorska, kjer je zaposlena na Univerzi. Tako zelo je vzljubila to državo, da je celo spremenila temo magistrske naloge in v njej pisala o Srečku Kosovelu. Želela je na Akademijo za gledališče, a se je odločila za književnost. Študij in poklicna pot sta nato zavila v odnose z javnostjo in marketing. Ves čas pa je orala ledino v različnih medijih. Postavila je programsko shemo enega novosadskih radiev, prva ustanovila spletno televizijo, na poklicni poti pa se je posvečala tudi uporabnikom drog. Njena življenjska pot je polna vzponov in padcev, ki pa so jo, kot pravi, pravzaprav naredili močnejšo kot kadarkoli in ji nikdar niso vzeli zaupanja v ljudi.
Doc. dr. Andrej Kovačič je raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za medije v Ljubljani, deluje pa tudi kot trener o osebni komunikaciji, javnem nastopanju, prodaji in oglaševalskem scriptingu. V Nočnem obisku bomo z dr. Kovačičem med drugim spregovorili o PRO-aktivnih komunikacijskih in pogajalskih tehnikah ter kako se naučiti in osvojiti določene veščine. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja rusko-slovenska violinistka Inga Ulokina. Govorila bo o svoji zanimivi življenjski poti, ki jo je že pri trinajstih iz Sankt Peterburga pripeljala v Slovenijo. Pripovedovala bo tudi o svoji glasbeni karieri in o pedagoškem delu, kajti veselje do dela z mladimi ji daje vedno veliko zagona in ustvarjalnost tudi na lastni glasbeni poti. Poslušajte po polnoči, ko bo naša gostja na violino zaigrala tudi v živo.
Bikram joga prihaja iz Indije in se je prvič pojavila na zahodu v začetku sedemdesetih let. 90-minutna vadba je sestavljena iz 26 asan in dveh dihalnih vaj, ki si sledijo v določenem zaporedju. Posebnost te oblike vadbe je, da se izvaja v sobi ogreti na 36 – 38 stopinj, s 50-odstotno vlažnostjo. Ker vročina sprosti telo, to postane bolj fleksibilno, zato je primerna tudi za začetnike. Na nočni obisk prihaja mednarodna učiteljica joge, s 1000 urnim certifikatom Bikram joge Tinkara Končar. Tinkara vam bo razložila kako poteka bikram joga in zakaj zdravi tudi težja obolenja, kot so artritis, kronične bolečine v hrbtenici, strgane kolenske vezi, težave z dihali, osteoporoza in kalcinacije. S Tinkaro Končar se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Na stotine milijonov let domujejo na našem planetu, kako dobro jih poznamo in kako dobro se zavedamo njihovega pomen? V prvih minutah ponedeljka bodo glavne – rastline. Zadnji majski petek je namreč, letos že sedmič, prinesel Dan očarljivih rastlin. Njegov osrednji namen je poudariti pomen rastlin, njihovega delovanja, raznolikosti, uporabnosti in sobivanja s človekom. O tem čudovitem kraljestvu se bomo pogovarjali z nočno gostjo, izr. prof. dr. Marušo Pompe Novak, koordinatorico Dneva očarljivih rastlin, nacionalno koordinatorico Evropske organizacije za raziskave rastlin, sodelavko Nacionalnega inštituta za biologijo in Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Sebastjan Horvat je režiser, ki ga zanima družbenokritično gledališče, ki ne podcenjuje publike in gledališče in ki je kritika sveta in družbe, v kateri živimo. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana se počasi približuje 70 letom delovanja, zadnjih 20 let ga kot sekretarka vodi Ana Pangos. Čeprav so v vseh letih njenega delovanja v ospredju otroci, je precej kreativnosti, potrpežljivosti in poguma potrebnega tudi za nemoteno delovanje društva. Usklajevanje med štirimi občinami, zahtevami staršev, pričakovanji otrok in večni manjko sredstev za realizacijo programov so izzivi, ki so vsakič drugačni in se jih človek ne more navaditi. A naša sogovornica pravi, da zadevo nekoliko olajšajo izkušnje. Kako se spreminja delovanje organizacije, kako se veliki, nacionalni projekti krovne Zveze prijateljev mladine, kot je Botrstvo, odražajo na lokalni ravni? Kako so se v nekaj desetletjih spremenila poletna letovanja in programi za otroke in mladino? Kako je mogoče uskladiti vsa raznolika pričakovanja institucij, financerjev, staršev in otrok? Ano Pangos bo gostila Janja Novoselc.
Ne le trdno in dolgoletno prijateljstvo, ki sega že v srednješolska leta, Moniko Ažman in Marjetko Košir, gostji nocojšnjega Nočnega obiska, druži tudi velika predanost svojemu poklicu. Obe medicinski sestri z mnogo izkušnjami, obe nasmejani, zgovorni, s čutom za ljudi, obe Gorenjki. Kako trd in odgovoren je njun poklic? Zakaj vztrajata? Kako zmoreta skrbeti za druge in hkrati ne pozabita nase ter na svoje bližnje? Kaj ali kdo jima nariše nasmeh na obraz? V noči s četrtka na petek se bo z Moniko Ažman in Marjetko Košir pogovarjal Iztok Konc. Pridružite se jim tudi vi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Da kreativnost ne pozna meja so pokazali mladi fantje iz Prekmurja, ki so pred nekaj meseci združili moči in posneli prvo skupno skladbo v prekmurščini in to v stilu, v katerem to narečje v Sloveniji slišimo bolj poredko – rapu. Dobro delo je s seboj prineslo tudi že uspešne rezultate in pozitivne odzive, saj so se fantje s skladbo Pridi na Goričko konec aprila zavihteli visoko na prvo mesto lestvice Vala 202 in za dober teden dni prevzeli naslov domače popevke tedna. Z dvema članoma novega slovenskega tria, Sandijem Horvatom »Sunnyjem« in Matejem Kuharjem »Pepsonom« bo v Nočnem obisku, tokrat v lendavskem studiu, poklepetal Sandi Horvat.
V nizu sijajnih, glasbeno in vsebinsko vedno drugačnih plošč je letos Katalena izdala novo z naslovom Človek ni zver. Komentar časa in zven vojaških bobnov iz preteklosti. Povod za nočni pogovor z glasbenikom, ki je tudi doktor filozofije in počne v življenju še mnoge druge stvari. O čem razmišlja, kaj ga žene, kaj navdušuje, kaj ga jezi.Tem za pogovor ne bo primanjkovalo, tudi dobre muzike bo na pretek. Boštjana Narata je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V noči na nedeljo vas pred mikrofonom in pri telefonu pričakuje nočna voditeljica Mojca Blažej Cirej. Vesela bo vaših klicev!
Ste se kdaj vprašali, kako poteka izbira filmov na filmskih festivalih? Kako izbirajo žirijo in na kaj vse je slednja pozorna? Zakaj se izbira strokovne žirije pogosto popolnoma razlikuje od tako imenovanega ‘glasu ljudstva’? Ali je umeščanje filmov in nadaljevank v termine, ki so na razpolago sploh možno dokončati tako, da bi bili zadovoljni vsi? Zakaj so TV serije trenutno bolj priljubljene od filmov? Veliko vprašanj za nocojšnjega nočnega gosta Iztoka Polanca, ki je na Televiziji Slovenija zadolžen za izbiro in umeščanje filmskih vsebin, sicer pa je tudi eden izmed tistih, ki festivale obiskujejo službeno. Na drugi strani mikrofona ga bo gostil Jure K. Čokl.
Na nočni klepet prihaja Goran Marić, plesalec in učitelj salse in bachate. Ob plesu in družini, ki se bo kmalu povečala, namenja veliko pozornosti tudi glasbi, saj tudi sam igra tolkala. Tako bomo med polnočjo in eno plesali, igrali in spoznavali njegovo, za mnoge, sanjsko življenje. Po eni uri se nam bosta pridružila Boštjan Štromajer in Slavko Polak, ki sta v preteklih treh tednih raziskovala in spoznavala lepote in dobrote Tajske in Filipinov. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.
Dr. Janja Zupan je predavateljica in raziskovalka: »Ko po koncu delovnega dne zaprem oči, večkrat še vedno vidim iste sijoče celice, ki sem jih prej več ur opazovala pod mikroskopom. Znanost me privlači, ker imam možnost, da naredim nekaj novega.« Zavzetost in delavnost doktorice Zupan sta se že obrestovali – slovenska znanstvenica je s sodelavci odkrila posebne matične celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. O majhnih in velikih korakih, uspehih in neuspehih, o delu doma in v tujini, pa tudi o vztrajnosti, odgovornosti in znanstveni sreči se bo z dr. Janjo Zupan v noči s torka na sredo pogovarjal Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi potovali v neznano? Pred potovanjem bi bili znani samo termin, cena, seznam opreme, ki jo potrebujete za na pot, tematika potovanja in cilj – pravzaprav le celina. Je to priložnost za nov način preživljanja prostega časa v modernem času in svetu? Da popotnik pozabi na meje držav ter se prepusti popotniškim dogodivščinam na potovanju v neznano? Vse to že 20 let s svojo potovalno agencijo Deseti brat doživlja Roman Križanič.
Laskavi naziv “Moja družinska zdravnica” je letos prejela doktorica, specialistka splošne medicine, Ljubica Kolander Bizjak. Zaposlena je v Zdravstvenem domu Koper, kjer je tudi strokovna vodja. Gospo Kolander Bizjak je v goste povabil Iztok Novak Easy.
Na tokratni nočni obisk prihaja popotnica Manca Čujež. Popeljala vas bo v čarobni eksotični Oman. Po peščenih in kamnitih puščavskih prostranstvih, neskončnih plažah in osvežujočih soteskah. Od živahne prestolnice Muškat vzdolž razgibane obale do tropskega Salalaha na jugu in nazaj skozi čokoladne gore, v omanski veliki kanjon in v srednjeveško Nizvo s slikovito tržnico. Kako je videti sodobna arabska država, kjer se še cedijo nafta, zemeljski plin in sladka voda; ceste pa se gradijo hitreje, kot jih uspejo posodabljati navigacijski programi, po polnoči v oddaji Nočni obisk.
Neveljaven email naslov