Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.
Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.
Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.
Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.
Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.
Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.
Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.
To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.
Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.
Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.”
Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.
Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.
Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.
Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.
Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.
Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.
Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.
Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.
To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.
Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.
Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.”
Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.
Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.
Ste se že kdaj povzpeli na koprski zvonik? Od tam lahko opazujete številne koprske vrtove. O tem in o 210-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani in botaniki nasploh bo govora v prvi uri nočnega programa. Naša gosta bosta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak, ki skupaj že vrsto let vodita Botanični vrt Univerze v Ljubljani. V sobotno jutro vas popelje voditeljica Smilja Baranja.
Uroš Planinc je že leta 2006 zašel na samostojno glasbeno pot. Z UPG - Uroš Planinc Group je izdal dva instrumentalna albuma, ki predstavljata edinstvena izdelka v slovenskem glasbenem prostoru. Leta je 2009 je bil v tujini izbran za najboljšega kitarista, leta 2012 pa je postal eden redkih Slovencev, ki ga je svetovno znano podjetje Magneto guitars urvrstilo med svoje artiste, kar ga postavlja ob bok kitaristom svetovnega slovesa, kot so ERIC GALES, ANDY G JONES, ANDY GILL. Uroš Planinc. Roker. Kitarist. Glasbenik. Smučar. Inženir z umetniško dušo in nočni gost voditeljice Tadeja Bizilj.
Mariborski urar Jože Vidovič že v četrti generaciji nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je leta 1876 začel njegov prastric. Čeprav ta poklic spada med tiste, na katere počasi pozabljamo, mu dela in izzivov ne zmanjka. Pravi, da bodo ure obstajale, dokler bo tekel čas. Včasih so bile bolj ali manj pripomoček, danes pa so neke vrste statusni simbol. Na klepet, prepleten z zgodovino in sedanjostjo, ga je povabil Robert Zajšek.
Kmalu bomo vsi državljanke in državljani Republike Slovenije dobili vavčerje, s katerimi bomo lahko plačali določene turistične storitve. Kaj boste z vavčerjem naredili vi? Komu bi ga, če bi ga lahko, podarili? Kaj naj naredijo tisti, ki bi ga z veseljem porabili, pa si ne morejo privoščiti niti plačanih položnic? Takoj po polnoči voditelj Jure K. Čokl v živo na telefonski številki 01/475 22 22 s poslušalkami in poslušalci rešuje turistično socialne zagate, ki bi jih lahko povzročil 200 EUR vreden kos papirja.
Časovne in krajevne razdalje preči tudi digitalna tehnologija. Te se s pridom poslužujejo tudi v Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji, kjer je v odboru direktorjev tudi prof. dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na sloviti Univerzi Stanford v Kaliforniji. Seveda je svetovna pandemija posegla tudi v njihove načrte in aktivnosti, a zmotili bi se, če bi mislili, da v ASEFu ne delajo s polno paro tudi v tem času.
Kaj datum - 25. maj - pomeni znanim Slovenkam in Slovencem, katero oziroma kakšno glasbo povezujejo s tem datumom in kakšne spomine imajo na nekdanji Dan mladosti in tudi, zakaj je 25.maj dandanes svetovni dan brisače, bo razkril nočni program. Sogovornice in sogovornice je izbrala in poklicala voditeljica Lucija Grm.
Lena je prikupna svetlolaska in odlična pevka, ki je nase opozorila že kot študentka igralstva na AGRFT. Z igralcem in televizijskim voditeljem Nikom Škrlecem sta bila sošolca in danes sta tudi par. Nika v teh dneh videvamo na nacionalni televiziji kot voditelja oddaje Izodrom, ki v času spremenjenega življenja zaradi koronavirusa otrokom krajša čas, jih osvešča, zabava in izobražuje. Kaj počneta Lena in Nik v gledališču, kako o njem razmišljata in kaj jima bogati prosti čas, po polnoči.
Jabolko ne pade daleč od drevesa je pregovor, na katerega se pogosto spomnimo, ko nanese beseda na družinsko tradicijo. Včasih se zdi samoumevno, da otroci v poklicnem življenju nasledijo svoje starše, še več, mnogi naredijo korak dlje in jih prekosijo. To velja tudi za zgodbo družine Faganelj iz Vrtojbe na Goriškem – očetu Valterju je v kabino športnih letal sledil sin Nejc, ki je veselje do letenja nadgradil v poklic in postal testni pilot. Na nočni obisk ju je povabil Sandi Škvarč.
Vsi imamo radi Butalce. Marsikatera od njihovih prigod in domislic nam lahko pove veliko o nas samih. A sčasoma se je zgodilo nekaj nenavadnega. Nihče ne ve natanko kako in zakaj, a počasi so se Butalci začeli spreminjati. Bolje ko jim je šlo, bolj so postajali nezadovoljni. Sprli so se s sosedi in okoli sebe začeli postavljati zidove, ograje, tehnične ovire in nazadnje je prišla še korona. In tako so Butalci nekako izginili, namesto njih pa so se pojavili Brutalci. Kako? Kaj se je zgodilo? Aktualna politična satira, ki pridrži zrcalo družbenemu, kulturnemu in političnemu dogajanju in se ponorčuje iz njenih vidnih predstavnikov, nocoj, takoj po polnoči. Brutalce nam predstavita Urban Logar in Jaka Andrej Vojevec.
Danilo Burnač je magister ekonomskih in poslovnih ved, ki se ukvarja se z okoljsko problematiko gospodarskih javnih služb vodooskrbe, odpadkov, odvajanja in čiščenja voda in z zakonodajo s tega področja. Me drugim bo pojasnil, zakaj goji odgovoren odnos do okolja, zakaj se Slovenci ne zavedamo vodnega bogastva pred domačim pragom, zakaj je voda temelj in nuja za preživetje človeštva. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Lani smo se na festivalu Vzkrik s slušalkami na ušesih premikali skozi njeno igro-instalacijo-performans. Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, izkušnja številnih kombinacij prizorov je bila tako nova in drugačna, da je močno odmevala. Za svoje dramsko besedilo je pravkar prejela nagrado za mlado dramatičarko v okviru Tedna slovenske drame, ki ga letos ni bilo. A dialog se nadaljuje. In gledališče bo znova zaživelo v nevirtualnih prostorih. Varjo Hrvatin je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V studio prihaja izvrstna vokalistka Ana Soklič. Zadnja dva meseca bi morala miniti v znamenju priprav in večurnih vaj za nastop na evrovizijskem odru, vendar je ta letos zaradi pandemije sameval. Vseeno v tem času Ana ni počivala. S sproščenim klepetom ob spremljavi glasbe se bomo sprehodili po njeni ustvarjalni poti, ki jo je vodila do pesmi Voda in zmage na nacionalnem tekmovanju, dvomesečni karanteni in načrtih po njej. Nikakor ne bomo mogli mimo vprašanja, kako bi izgledal evrovizijski nastop, če bi se ta zgodil. Ano Soklič je na pogovor povabil Sandi Horvat.
Tokrat na nočni obisk prihaja glasbena skupina, ki že nekaj let bogati slovensko glasbeno sceno. S skladbami: Jaz in nebo; Ti ne poznaš konjev; Zahodno dekle, slovenskim poslušalcem v zadnjem času predstavlja alternativno kantri glasbo. Nedavno izdajo EP-ja je skupina pospremila s turnejo po državi, a sta jo ustavili epidemija in vzpostavitev karantene. Ali so izredne razmere morda nova priložnost za ustvarjanje glasbenih umetnikov in ali je glasba še vedno rešiteljica pred vsemi tegobami in dvomi tega sveta, boste izvedeli s skupino Fed Horses.
V nočnem programu smo se pogovarjali o spremenjenih načinih konzumiranja medijskih vsebin, novi monetizaciji kulture, plehkosti socialnih omrežij ter o pričakovanih in nepričakovanih družbenih posledicah epidemije koronavirusa tako doma kot po svetu. Več kot očitno je današnja stvarnost odličen razlog za poglobljen pogovor s pisateljem in kolumnistom dr. Miho Mazzinijem. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Na nočni obisk prihaja doc. dr. Roman Globokar, ki je v Rimu doktoriral na področju človekove odgovornosti do narave. 12 let je bil direktor Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani in pod njegovim vodstvom so poleg gimnazije in dijaškega doma razširili dejavnost še na osnovno šolo in vrtec. Je predstojnik katedre za moralno teologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri predava predmete, povezane z etiko. Spremlja tri študentske skupine, v katerih se pogovarjajo o različnih življenjskih in verskih vprašanjih, ki zanimajo mlade. Sodeluje v številnih mednarodnih združenjih s področja etike in šolstva, je pa tudi član državne Komisije za medicinsko etiko in Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. V slovenščini je izdal knjigi Teološka etika in Vzgojni izzivi v digitalni dobi. V prostem času najraje hodi v hribe, da si nabere novih moči za izzive. Rad ima delo z mladimi, ker se vedno odpirajo nove poti do odgovora, kako živeti življenje čim bolj izpolnjeno. Z doc. dr. Romanom Globokarjem se bo malo po polnoči pogovarjala novinarka Petra Medved.
Jana Fak je ilustratorka, grafična oblikovalka in umetnica, ki je v času pandemije vsak dan risala pobarvanke, da bi bile otrokom in staršem v sprostitev v teh nenavadnih dneh. Ustvarila je imenitno motivacijsko knjigo Živalski dnevi ali Ko dan pričneš popolnoma drugače. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Soul glasbo ima rad že od otroštva. Zadnja leta jo ustvarja tudi sam. Komponira, igra, poje in producira. V njegovem delovanju pa so ves čas prisotni tudi jazz, hip hop in sodobna elektronika. Z užitkom se podaja v različne glasbene svetove. V odkrivanje in reinterpretiranje glasbene zapuščine. Globoko in predano, z dušo in srcem. A tudi z razmislekom in temeljitim raziskovanjem. Pozavnist, skladatelj in producent Žiga Murko bo nočni gost Nade Vodušek.
»Glasba mora napolniti dušo, to je njeno bistvo,« pravi Ditka, mlada kantavtorica, pevka, kitaristka in skladateljica s Prevalj na Koroškem. In Ditka res »z dušo« poje in igra pesmi, ki imajo dušo. Vsi jo poznamo po uglasbeni poeziji Ferija Lainščka, le malokdo pa ve, da 26-letnica ustvarja tudi avtorsko glasbo v angleškem jeziku, da je po izobrazbi delovna terapevtka in da je tudi članica Songwriting Academy iz Velike Britanije. Po polnoči bo povedala tudi, kako preživlja čas epidemije, ki je glasbenike »obsodil« na spletne koncerte od doma.
Na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja se nahaja otok, ki s svojo drugačnostjo, presunljivim naravnim bogastvom in zanimivo zgodovino mnoge navduši. Gospa Helena Dejak je na islandska tla prvič stopila v začetku decembra leta 1974. Na ta otok jo je odpeljala ljubezen in tam je ostala. Leta 1988 je tam ustanovila turistično podjetje. Skozi desetletja je vseskozi ostala tesno v stiku z rodno domovino, kjer je tudi v teh majskih dnevih. Mojca Delač je Heleno Dejak povabila na nedeljski nočni obisk, v katerem se bosta potepali po deželi gejzirjev in vulkanov, vmes pa seveda zavijeta tudi na Grenlandijo, ki jo nočna gostja odlično pozna, pa o oblikovanju srebrnega nakita in drugih ljubeznih navdih, ki polnijo njeno življenje. Se slišimo v nedeljo, malo po polnoči.
Zvonka Radojevič, direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, je obalna in priobalna kulturna aktivistka. Bila je vodja tako izolske kot tudi koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in vseskozi strastna gledališka ustvarjalka. Med prijatelji je nastala njena gledališka skupina Steps, iz katere sta izšla igralca Mojca Fatur in Gašper Tič. Številne nagrade, priznanja in mednarodna gostovanja potrjujejo, da je Zvonka Radojevič tudi domiselna in uspešna režiserka. Pred mikrofon jo je povabil Armando Šturman.
Neveljaven email naslov