Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtna skupnost Tabor

15.05.2016

Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.

Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.

Friškovec: spektakelsko morišče

Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.

Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.

Trubarjeva ulica: čevlji kot znak prehoda

Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.

Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.

Stara mestna elektrarna: primer dobre prakse

Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.

To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.

Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.

Begunska problematika: pobuda Staknimo glave

Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.

Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.

Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Četrtna skupnost Tabor

15.05.2016

Med sedemnajstimi ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti se bomo pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je svoje mesto našel v Stari mestni elektrarni na Taboru.

Med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi s svojimi športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi zagotovo izstopa mestna četrt Center, natančneje soseska Tabor. V parku se odvijajo garažne razprodaje, sejmi in koncerti. Čufarjeva ulica, ki jo dnevno prečka skoraj dva tisoč otrok iz bližnjega vrtca, osnovnih šol in gimnazije, je z gverilsko akcijo, v kateri so pobarvali njena tla in jo okrasili z uličnim pohištvom, dobila otrokom prijazno podobo. Prebivalci Tabora so pred kratkim praznovali Dan soseda. O obujanju lokalnih skupnosti smo se pogovarjali z Almo Selimović iz Bukerja, neprofitnega zavoda, ki je pod svoje okrilje vzel Staro mestno elektrarno na Taboru.

Friškovec: spektakelsko morišče

Na mestu, kjer danes stoji Tabor, so bile nekoč livade in pašniki. “Ena izmed razlag je, da se Tabor imenuje po dejanskih taborih, ki so jih imeli trgovci ali pa vojska,” o nastanku imena pove Alma Selimović. Zanimivo zgodbo ima tudi avtobusna postaja oz. ulica Friškovec, ki je bila ljubljansko morišče.

Je procesija krenila prav izpred mestne hiše in so tega obsojenca prigonili do Friškovca, rabelj ga je vmes že mučil in ne samo, da so ga javno usmrtili, tudi potem je bilo truplo na ogled. Skratka, za zgled.

Trubarjeva ulica: čevlji kot znak prehoda

Trubarjeva ulica je znana kot obrtniška ulica. Temno ulico v centru mesta si težko predstavljamo brez grafitov in čevljev, ki visijo na električnih kablih. Čevlji so danes ena ljubljanskih znamenitosti, ki pa je pravzaprav odmev iz drugih mest. Razlag o nastanku tega svetovnega običaja je več.

Naj bi ti obešeni čevlji označevali, da se tam prodaja droga. Nekdo je rekel, da v njegovem mestu tako označujejo, če kdo naredi samomor. Mi smo slišali, da je to mogoče znak tudi iz kakih slamov oz. favel, da je kdo umrl.

Stara mestna elektrarna: primer dobre prakse

Bunker je neprofitni zavod, ki na Taboru izvaja in organizira kulturne prireditve. Pod okriljem Bunkerja je od leta 2003 tudi Stara elektrarna.

To je elektrarna tipa kot so te britanske, ki jih gledamo v nadaljevankah. Opečnata gradnja, visok opečnat dimnik. Tudi zgleda zelo romantično.

Stavba je danes zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, v kateri sobiva umetniški program. Danes je to eden redkih odličnih primerov sodelovanja politike, gospodarstva, dediščine in kulture.

Begunska problematika: pobuda Staknimo glave

Glavno poslanstvo zavoda Bunker je inovativna kultura. Se pa tisti, ki v Bunkerju delujejo, odzivajo tudi na aktualne družbene probleme. Alma Selimović razloži: “Tabor je zdaj tudi dom beguncev – na Kotnikovi je ena izpostava azilnega doma, ljubljanskega. Na Kotnikovi so nastanjeni samo moški, večinoma so prosilci za azil.

Ko so se začeli priseljevati, se nam je zdelo pomembno dvoje. Eno je bilo, da smo se vključili v shod, ki je bil takrat v dobrodošlico. In pa, da smo se mi kot Elektrarna (kot organizacija) poskušali odzvati tudi s tem, da smo jih povabili – mi smo njihovi sosedje – naj pridejo enkrat, da si pogledajo kaj ta prostor je, kdo smo mi.

Eden od članov pobude beguncem nudi brezplačne učne ure karateja, organizirala se je platforma, ki se odziva na potrebe po materialni pomoči, begunce pa pogosto vabijo tudi na kulturne dogodke, ki so prevedeni v njihove jezike.


22.03.2020

Pogovori z Mojco

Človek ne bi verjel, kako se nam življenje lahko čez noč obrne na glavo! Kup nujnih opravkov je nenadoma padlo v vodo, tovarne stojijo, trgovine so zaprte, frizerji so doma, telovadbe in fitnesi odpovedani. Koliko bo koronavirus spremenil lestvico naših vrednot, bomo najbrž videli šele čez nekaj mesecev. Se ga pa vsi bojimo, te presnete žogice z izrastki. V nočnem programu vas pričakuje Mojca. Kaj bo glavna tema, lahko predvidevate. Mojca vabi, da jo po polnoči pokliče tudi kak bolnik s korono in pove, kako se je počutil na začetku, kako zdaj in kje misli, da se je okužil. Ali ima dihalno stisko in ali ta vragec povzroča bolečine. Zagotavlja, da nikomur ne bo dolgčas.


21.03.2020

Ada Škamperle

Z dolgoletno vodjo podružnične šole v Senožečah Ado Škamperle se pogovarjamo o tem, kako je minil prvi teden zaprtih šol in kako so se v manjših krajih pripravili na šolanje na daljavo. Sogovornica je tudi zborovodja Mešanega pevskega zbora, in petje ima, kot pravi, tudi zdravilen učinek. Nočni program povezuje Tjaša Škamperle.


20.03.2020

Glasba in uganke

Noč glasbe, ugank, prijetne družbe in prijazne besede. Znanih in manj znanih pesmi in ugank, ki jih je napisal Franc Ankerst. Vaša družba po telefonu. Dobra kombinacija kratke in zanimive noči, z vami pa Lucija Grm.


19.03.2020

Jože Protner

Jože Protner je zanimiv sogovornik. Z njegovo pomočjo se spominjamo 25 letnice uspešnih prizadevanj za selitev sedeža Pošte Slovenije v Maribor. Šlo je za potezo, ki je žal do današnjih dni ostala eden ne prav pogostih primerov decentralizacije osrednjih ustanov in družb pri nas.


18.03.2020

Krajšamo vam čas

V teh dneh radio poslušalk in poslušalčev tudi ponoči ne pušča samih. Noč je na Prvem vsakič drugačna. Tudi če gostov ni, voditelji odtisnejo svoj pečat in so zvesti spremljevalci tistih, ki bedijo. Z vami - Nada Vodušek.


14.03.2020

Gašper Vinčec

Na krilih močne bonace, kot se je pošalil, je oktobra lani sredi Tržaškega zaliva premagal tekmece in slavil na prestižni Barkovljanki oz. Barcolani. Z jadrnico Morning Glory se spogleduje z nastopi na regatah v Sredozemlju in na Atlantiku, v spominih pa se koprski jadralec Gašper Vinčec rad vrača na prehojeno pot, na kateri sta tudi dva nastopa na olimpijskih igrah. Je iskriv sogovornik in v pogovoru s Sandijem Škvarčem se bo predstavil tudi v nočnem obisku.


13.03.2020

Simon Bučar

Simon Bučar je tehnik zdravstvene nege, vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj diatonične harmonike in od leta 2011 vodja Glasbene šole Bučar. Življenje posveča glasbi, pridno nastopa s svojim triom, sodeluje s številnimi glasbeniki in obenem skrbi za to, da njegovi učenci dosegajo lepe uspehe kot samostojni godci in kot člani ansamblov. Uživa ob načrtovanju in pripravi glasbenih projektov - zasebni glasbeni vrtec je le ena od idej, ki si jo želi uresničiti v bližnji prihodnosti.


12.03.2020

dr. Janja Tekavc

Na klepet prihaja dr. Janja Tekavc, diplomirana fizioterapevtka in psihologinja. Že dobro desetletje deluje na področju ohranjanja, spodbujanja in ozaveščanja pomena zdravja z vodenjem telesne vadbe za različne ciljne skupine. Piše tudi poljudne in strokovne članke na to temo. Oddajo pripravlja Robert Zajšek.


11.03.2020

Luka Marcen

Vznemirjajo ga besedila. Klasična, dramska, filozofska. Zato ne preseneča, da je v zadnjih dveh letih na oder postavil Shakespearjevega Kralja Leara, Platonov simpozij in za svoje diplomsko delo izbral Ljudožerce Gregorja Strniše. Izvirne in prodorne uprizoritve. O čem in kako kako razmišlja najmlajša generacija gledaliških režiserjev, v pogovoru z Luko Marcenom, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


09.03.2020

Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche

Slovenijo obišče vsakih nekaj mesecev in ob prihodu ne glede na vreme in letni čas najprej skoči v jezerce ob izviru Kamniške Bistrice. Francoz Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche je sicer v Sloveniji 10 let tudi živel, si tu ustvaril družino, se naučil slovensko, sodeloval z različnimi mladinskimi, kulturnimi in prostovoljskimi organizacijami, ustanovil popotniški festival ter se navdušil nad gasilskimi veselicami v Halozah in »vrtičkarstvom« Slovencev. Zanimivega in zabavnega sogovornika z bogatimi izkušnjami življenja v različnih evropskih državah bo v Nočnem obisku po polnoči gostila Andreja Čokl.


08.03.2020

Nika Kovač

V nedeljo je 8. marec – mednarodni dan žensk. Praznik je zaznamovan z bojem za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Boj, čeprav trd in glasen, kljub nekaterim izborjenim pravicam še danes ni končan. Na Nočni obisk prihaja sociologinja in antropologinja Nika Kovač. Opozarja na krivice, ki se dogajajo najšibkejšim, na izkoriščanje delavcev, na neprimeren odnos do žensk in spolno nasilje. Zavzema se za enakopravnost in za tak svet, v katerem peščica najbogatejših ne bi imela vsega, vsi preostali pa bi se morali zadovoljiti z vse manj. Niki Kovač prisluhnite v noči na nedeljo. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.


07.03.2020

Dr. Vladimir Ivović

Dr. Vladimir Ivović je predstojnik Oddelka za biotsko raznovrstnost na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Je medicinski entimolog, ki jih je v Evropi samo kakšnih dvajset. Vprašanje o stanju biotske raznovrstnosti ne pozna enoznačnega odgovora, pravi.


06.03.2020

Nočni obisk, S humorjem v nov dan

»Užitek humorja predstavlja največjo duhovno svobodo,« je zapisal pesnik, pisatelj in dramatik Friedric Hebbel. Nocojšnja noč nam prinaša humoreske izpod peres slovenskih pisateljev in humoristov. Pravijo, da nam manjka humor. Res? V Nočnem obisku dokazujemo nasprotno.


05.03.2020

Damian Buraczewski

Damian Buraczewski je Poljak, ki že skoraj pet let živi v Sloveniji. Tukaj se je prvič srečal z vinom in se dobesedno »zapisal« vinu in vinski trti. Njegov blog, v katerem piše izključno o slovenskih vinih, je bil nagrajen kot najboljši vinski blog na Poljskem. Damian si z družino v Sloveniji pravkar ustvarja tudi dom.


03.03.2020

Jadranka Juras

Jadranko Juras poznamo kot pevko zabavne in klasične glasbe. Petje jo osrečuje, kakor jo osrečujejo tudi živali, ki jih obravnava kot sebi enake in z njimi tako tudi komunicira. V nočnem programu bosta predvsem o lepih plateh življenja komunicirali Lidija in Jadranka.


02.03.2020

Evolucija užitka

V preteklih desetletjih so se v spolnosti zgodile velike spremembe, zdi se, da tabujev ni več. Ali to drži? Imamo pol stoletja po seksualni revoluciji končno zadovoljujoče spolno življenje? Ovir na poti do užitka je še vedno kar nekaj, med njimi napačna komunikacija, nepoznavanje lastnega telesa in pomanjkanje znanja o spolnosti. Na spletu lahko najdete veliko odgovorov na številna vprašanja, zdaj je tam tudi novi igrano-dokumentarni podkast o spolnosti »Evolucija užitka«. V njem Eva in Luka na poseben način raziskujeta osebne zgodbe o spolnem življenju, ponujata odgovore strokovnjakov in odpirata prostor za iskrene pogovore o spolnosti. Prvo epizodo vam v poslušanje ponujamo tudi v tokratnem nočnem programu.


01.03.2020

Dr. Martin Vodopivec

Čisto v uvodu meteorološke pomladi gremo na morje! Ta prostrani vodni svet zagotavlja življenje najrazličnejšim organizmom in odpira celo vrsto raziskovalnih vprašanj in izzivov. Je pravo vesolje dogajanja. Tudi z vesoljem se je tokratni nočni gost raziskovalno že ukvarjal. Dr. Martin Vodopivec je znanstveni sodelavec Morske biološke postaje. Ukvarja se z oceanografskim in biološkim modeliranjem, pri svojem delu pa prepleta fiziko in biologijo. V doktoratu se je ukvarjal z meduzami in o njih se vedno z veseljem pogovarja, pravi. Na nočnem obisku, v nedeljo malo po polnoči, pa nam bo pripovedoval tudi o tem, kako se skozi leta v morju spreminja produkcija organskih snovi, pa o svojih izkušnjah iz Norveške in Portugalske ter o morju drugih radovednosti, ki se jim še rad posveti. Dr. Martina Vodopivca je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


29.02.2020

Jakob Nedoh

Jakob Nedoh uspešno nastopa v svetu mešanih borilnih veščin. Preden se je lotil borilnih športov, se je resno ukvarjal z rokometom. Triindvajsetletni Koprčan se je štirikrat boril po profesionalnih pravilih, vpisal je tri zmage in en poraz. Nekoč si želi tudi borb v najelitnejšem tekmovanju UFC. Nedoh velja za nepopustljivega borca, ki se vselej bori do konca. Z uspešnim športnikom bo klepetal Primož Čepar.


28.02.2020

Kazimir Drašlar - Mikec

Na nočni obisk prihaja neutrudni raziskovalec višav, globin in živalstva Kazimir Drašlar - Mikec. V alpinistično šolo je stopil konec petdesetih let prejšnjega stoletja in pisal zgodovino tega športa do zgodnjih sedemdesetih let. Med njegove pomembnejše vzpone sodijo preplezana zahodna stena malega Druja, v kateri je osvojil tudi Bonattijev steber, v slovenskih gorah pa ga je zaznamovala prva dokončana prvenstvena smer v Sfingi v Triglavski severni steni, ki jo je preplezal z Alešem Kunaverjem. Alpinistične odprave so ga odpeljale proti Svalbardu, Hindukušu in Anapurni II, na vrhu katere je stal leta 1969. S Kazimirjem Drašlarjem – Mikcem bomo po polnoči govorili o zgodovini slovenskega alpinizma in učnih letih slovenskega himalajizma.


27.02.2020

Andrej in Ida

V goste prihajata Andrej in Ida, mariborski duo z akustično avtorsko glasbo. Navdihuje ju starejša pop, rock, folk in progresivna glasba iz 60-ih let. Opisujeta se kot »deklina z levega in pubec z desnega brega reke Drave«. Igrata »malo veselo, malo otožno, malo staro in malo novo«. Predvsem pa z občutkom.


Stran 61 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov