Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.
V noči iz nedelje na ponedeljek smo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas je v uri in pol dolgem pogovoru popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako dobro se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami?
Iztok Franko si je po diplomi želel novih izzivov in izkušenj. V Sloveniji ga je namreč že nekaj časa spremljal občutek, da “vse stoji pri miru, da se nekako nekaj bistveno ne spreminja. Tudi če se zelo trudiš.” Odločil se je, da bo odpotoval v Dubaj. Po številnih sestankih s potencialnimi delodajalci je tam našel delo.
Sem jim predstavil s svojim življenjepisom, da sem družboslovec in da pač vidim, da imajo težave z marketingom. Da nimajo poenotenih zadev in da bi bilo mogoče dobro, da se sestanemo, da jim lahko pomagam.
“Najnižja plača v Dubaju je okoli 500 evrov, to so čistilci avtomobilov itn. Živijo ekstremno skromno in še vedno ogromen del svoje plače pošiljajo nazaj v državo, od koder prihajajo, da hranijo svoje družine tam,” o najnižjem sloju v Emiratih pove Iztok, ki ima zaradi svojega dela dober vpogled v vse tamkajšnje družbene sloje. Njegove stranke so tudi premožni ljudje in pa domačini, ki pomanjkanja ne poznajo.
Domačini so na nek način nedotakljivi. Imamo vsi kar neko strahospoštovanje do njih. Kolega je želel prodati svojega džipa in je lokalec rekel, da bi ga kupil. Nato je ta lokalec sporočil na dan ogleda, da je moral potovati v Nemčijo in da pride asistent. Asistent je avto pregledal in mu izročil ček, ki ni bil krit. Ker je bil ček izdan s strani lokalca, je pa malce protekcije, kljub temu da so odkrili, da ima že šest odprtih primerov za izdajanje nekritih čekov.
Domačini so sicer v Dubaju manjšina in so precej nedostopni. Odnosi se otoplijo, če te v njihovo družbo uvede nekdo, ki ga že poznajo in mu zaupajo. “Ko te spoznajo, ko postaneš del njihove družine, te pa sprejmejo. To je najlažje tako, da te nekdo predstavi. Meni je veliko vrat odprl moj šef,” razloži Iztok Franko.
V Dubaju delo iščejo Filipinci, Indijci, Egipčani, Libanonci, Sirci, Palestinci, Iranci in Evropejci. Vsak človek s seboj prinese svojo vero, a kot pove Iztok: “Ver je ogromno in vse so sprejete“. Kljub temu da je muslimanska vera najpogostejša, to ne vpliva na življenje vseh v mestu.
Ogromno mladih zapravlja denar po klubih in zabavah na plaži. Po hotelskih restavracijah je alkohol, se ga da dobiti. V raznih nočnih klubih tudi. Potem imaš pa še druge opcije kot so posebne trgovine, kjer lahko kupiš alkohol z dovoljenjem.
Z vodo prebivalci Dubaja, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo težav. Polja, drevorede in negovane trate omogočajo vrhunsko urejeni namakalni sistemi. Veliko sredstev in premisleka država namenja raziskavam na področju zadrževanja vode in povzročanja deževja.
Voda se prideluje z razsolevanjem morske vode. Letos smo potrojili letne količine padavin v prvih štirih mesecih. To so povzročili s streljanjem soli v oblake. Mislim, da so v prvih štirih mesecih v Abu Dabiju kar 71-krat šli z letali med oblake in streljali sol. So povzročili kar precej deževja.
V zadnjem času se znanstveniki ukvarjajo s preučevanjem umetnega gorovja, ki bi ga postavili takoj za mestom. “Lahko si predstavljamo delati Gorjance za Dubajem. Jaz mislim, da je Dubaj tega zmožen,” resno pove Iztok.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.
V noči iz nedelje na ponedeljek smo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas je v uri in pol dolgem pogovoru popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako dobro se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami?
Iztok Franko si je po diplomi želel novih izzivov in izkušenj. V Sloveniji ga je namreč že nekaj časa spremljal občutek, da “vse stoji pri miru, da se nekako nekaj bistveno ne spreminja. Tudi če se zelo trudiš.” Odločil se je, da bo odpotoval v Dubaj. Po številnih sestankih s potencialnimi delodajalci je tam našel delo.
Sem jim predstavil s svojim življenjepisom, da sem družboslovec in da pač vidim, da imajo težave z marketingom. Da nimajo poenotenih zadev in da bi bilo mogoče dobro, da se sestanemo, da jim lahko pomagam.
“Najnižja plača v Dubaju je okoli 500 evrov, to so čistilci avtomobilov itn. Živijo ekstremno skromno in še vedno ogromen del svoje plače pošiljajo nazaj v državo, od koder prihajajo, da hranijo svoje družine tam,” o najnižjem sloju v Emiratih pove Iztok, ki ima zaradi svojega dela dober vpogled v vse tamkajšnje družbene sloje. Njegove stranke so tudi premožni ljudje in pa domačini, ki pomanjkanja ne poznajo.
Domačini so na nek način nedotakljivi. Imamo vsi kar neko strahospoštovanje do njih. Kolega je želel prodati svojega džipa in je lokalec rekel, da bi ga kupil. Nato je ta lokalec sporočil na dan ogleda, da je moral potovati v Nemčijo in da pride asistent. Asistent je avto pregledal in mu izročil ček, ki ni bil krit. Ker je bil ček izdan s strani lokalca, je pa malce protekcije, kljub temu da so odkrili, da ima že šest odprtih primerov za izdajanje nekritih čekov.
Domačini so sicer v Dubaju manjšina in so precej nedostopni. Odnosi se otoplijo, če te v njihovo družbo uvede nekdo, ki ga že poznajo in mu zaupajo. “Ko te spoznajo, ko postaneš del njihove družine, te pa sprejmejo. To je najlažje tako, da te nekdo predstavi. Meni je veliko vrat odprl moj šef,” razloži Iztok Franko.
V Dubaju delo iščejo Filipinci, Indijci, Egipčani, Libanonci, Sirci, Palestinci, Iranci in Evropejci. Vsak človek s seboj prinese svojo vero, a kot pove Iztok: “Ver je ogromno in vse so sprejete“. Kljub temu da je muslimanska vera najpogostejša, to ne vpliva na življenje vseh v mestu.
Ogromno mladih zapravlja denar po klubih in zabavah na plaži. Po hotelskih restavracijah je alkohol, se ga da dobiti. V raznih nočnih klubih tudi. Potem imaš pa še druge opcije kot so posebne trgovine, kjer lahko kupiš alkohol z dovoljenjem.
Z vodo prebivalci Dubaja, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo težav. Polja, drevorede in negovane trate omogočajo vrhunsko urejeni namakalni sistemi. Veliko sredstev in premisleka država namenja raziskavam na področju zadrževanja vode in povzročanja deževja.
Voda se prideluje z razsolevanjem morske vode. Letos smo potrojili letne količine padavin v prvih štirih mesecih. To so povzročili s streljanjem soli v oblake. Mislim, da so v prvih štirih mesecih v Abu Dabiju kar 71-krat šli z letali med oblake in streljali sol. So povzročili kar precej deževja.
V zadnjem času se znanstveniki ukvarjajo s preučevanjem umetnega gorovja, ki bi ga postavili takoj za mestom. “Lahko si predstavljamo delati Gorjance za Dubajem. Jaz mislim, da je Dubaj tega zmožen,” resno pove Iztok.
Danes je problematika hrane predvsem vprašanje ekonomije in ekologije. Hrane je več kot kadar koli prej, ob tem pa je kakovostno slabša zaradi intenzivne pridelave in reje. Želja po zaslužku motivira predvsem multinacionalke v proizvodnjo hrane vprašljive kakovosti. Ta hrana postaja tudi vzrok vse večjih zdravstvenih težav. Zato izbruh novega koronavirusa zahteva od vseh nas določene ukrepe in spremembe, tako pri pridelavi kot pri naših nakupovalnih navadah. Zagotovo so trenutne razmere tudi trenutek, da končno lokalnega kmeta iz bližnje okolice vzamemo za svojega. O tem v nočnem programu po polnoči.
3. aprila je izšel čudovit album Singer of Tales Damirja Imamovića. O njegovem nastajanju bomo rekli par besed z Rokom Koširjem, oglasil pa se nam bo tudi čuvar zgodb in pripovedovalec, ki jim je dal svoj glas in jih ob sodelovanju izvrstnih glasbenikov predal novim generacijam. To noč bodo na prvem zvenele sevdalinke, kot jih še ne poznate. Pripravlja Nada Vodušek.
Na trenutke se mi zazdi, kot bi za nogo imela privezano težko kroglo. Kot zapornik v kakšnem predpotopnem filmu. Težki časi, ki pa jih obliva prijazno sonce in dobro srce številnih, ki pomagajo zapuščenim, osamljenim in nesrečnim. Mladim in starim. V upanju, da bo ta presneti virus že enkrat pobral šila in kopita, vas k nočnemu pogovoru vabi Mojca Blažej Cirej. Da si olajšamo dušo.
»Imate pri vas še kaj žegna?« Tako se je včasih spraševalo po veliki noči po tradicionalni jedi . Z lepim prtičem so bili pokriti obilno naloženi jerbasi, vanj so poleg jajc in hrena vedno spadali klobase, šunka, velik hlebec kruha, potica in šarkelj. Kako bogata in imenitna je bila ženska se je merilo po tem, kako zvrhan je bil jerbas, pa so nekateri goljufali in so vanj dodali kamne ali druge težje predmete. Žegn je bilo vljudno ponuditi in nesti v dar, botrom obvezno na nedeljo po veliki noči –na belo ali botrno nedeljo. O največjem krščanskem prazniku in šegah, povezanih z njim, o tem, kako je potekalo in ponekod še poteka praznovanje Velike noči, v nočnem obisku z etnologinjo dr Ivanko Počkar. Bogato je njeno vedenje o življenju Slovencev.Desetletja hodi po terenu in zapisuje izročila ljudi in to je njen način življenja, ki jo osrečuje.
Ker smo v času epidemije več doma, pogosteje gledamo filme. V tokratnem Nočnem obisku boste izvedeli več o tem, kako nastajajo. Ivana Zajc je gostila Dušana Milavca, priznanega slovenskega scenografa. Primorski ustvarjalec je zasnoval ambiente v množici slovenskih filmov in serij, med njimi so Poletje v školjki, Babica gre na jug in Nikogaršnja zemlja.
S četrtka na petek se bodo v nočnem programu srečale zgodbe petih ljudi. Z nami bo televizijska voditeljica, ki v času epidemije pripravlja poročila; pogovarjali se bomo z zdravnikom iz dežurne ambulante, ki vsak dan za svoje kolege išče dodatno zaščitno opremo; kako ji tečejo dnevi v času izolacije, bo povedala igralka, ki rada pleše; z nami bo športnik, s katerim lahko skupaj telovadite po spletu; za nasvet smo poklicali psihologinjo, ki se spozna na odnose in farmacevta, ki pozna vsa zdravilna zelišča. Torej za vsakega poslušalca in vsako poslušalko nekaj.
Na nočni obisk sta v mariborski studio prišla Uroš in Petra Dobnikar; Uroš dela kot kirurg travmatolog v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Petra pa je akademska pianistka na Konzervatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Sta ustanovitelja zavoda Šola luči, neprofitne in dobrodelne organizacija, ki pripomore k ozaveščanju in prebujanju svobodnega življenja. Pogovor je tekel o aktualni temi – koronavirusu in o tem kako v teh časih najti notranje ravnovesje, veselje in moč za kvalitetno življenje. Pri tem lahko pomagata tudi glasba in narava. Na klepet ju je povabil Robert Zajšek.
Skoraj že pomlad in skoraj že polna luna. Noč na valovih prvega obsijana z zvezdami. Tudi majhne lučke toplo svetijo. Besede pomirjajo. Nas povezujejo. Glasba objema. In mi si prisluhnemo. Romantično ponočevanje v izolaciji? Zakaj pa ne! Z vami bo Nada Vodušek.
V dneh in tednih, ko nas večina zaradi razmer v državi ostaja doma, veliko časa preživimo na spletu. Tam pa lahko zasledimo zelo kreativne in domiselne objave znanih Slovencev, ki med drugim z nami delijo svoje kulinarične recepte, smešne video posnetke, nam omogočijo vpogled v nastajanje televizijske oddaje in tudi zapojejo. Na ta način nam v težkih časih krajšajo dneve in nas s svojimi domiselnimi objavami na spletu še nasmejijo. Z Niko Zorjan, Ano Tavčar-Pirkovič, Lucijo Ćirović in Hajdi Korošec Jazbinšek je po telefonu poklepetal Sandi Horvat.
Preživljamo peti teden od začetka epidemije koronavirusa in že v tem času smo doživeli marsikaj, za kar bi še pred nekaj meseci rekli, da gre za stvar filmov. Izredne razmere so pokazale na najslabše, hkrati pa tudi na tisto najboljše v nas. Lahko bi rekli, da naša družba preživlja test solidarnosti, da zre v zrcalo, ki si ga je postavila sama. Marsikdo je z živci že povsem na koncu, stiska zna v teh dneh in nočeh biti velika. Vseeno življenje še vedno poteka relativno mirno in k sreči imamo dostop do skoraj vsega, kar smo imeli tudi pred krizo. Da je tako, nekateri tvegajo celo lastno zdravje. Žrtvujejo svoj čas, delijo svoje dobrine, se odrekajo lastnim privilegijem v korist drugih. Prav je, da se jim zahvalimo. In prav je, da skušamo v sebi in drugih poiskati in izpostaviti tisto najboljše, kar lahko težke čase, ki jih preživljamo, vseeno naredi lepše in boljše. To noč vam zato dajemo možnost, da se na telefonski številki 01/475 22 22 v živo zahvalite tistim, ki vam dni v izolaciji ali morda celo v bolezni delajo znosnejše.
Misijonarko in psihoterapevtko Barbaro Čuk so že od mladih nog zanimali različne kulture in različni načini življenja. Navdušujejo jo ljudje, ki so posebni in razmišljajo s svojo glavo. »Zanimivo je prisluhniti ljudem, ki so šli čez velike preizkušnje in niso postali zakrknjeni, ampak so bolečino, ki so jo preživljali, znali spremeniti v modrost,« razmišlja. Prav zato se je odločila biti original in tako išče svoje lastne odgovore v življenju. Za njo je petnajst let prebivanja v Mehiki in danes pravi, da se je v vseh teh letih zelo veliko naučila ter da je vsak dan priložnost za kaj novega. Barbaro Čuk bo v Nočnem obisku gostila Petra Medved.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Zavrteli bomo akustični koncert, ki ga je pred kratkim za naš radio odigral legendarni country pevec Milan Pečovnik Pidži, ob nedavnem rojstnem dnevu pa bomo prisluhnili tudi glasbi Lady Gaga. Spomnili se bomo tudi pisatelja Prežihovega Voranca, ki nas je zapustil pred 50 leti.
Dan smeha in šal bomo začeli dnevu primerno. S humoreskami bomo obarvali nočni program, nastalimi izpod peresa pisatelja, humorista in tudi nekdanjega rtv-jevca Branka Šömna.
Zbolelo je vseh pet v družini in simptomi koronavirusa niso enaki za vse, boste slišali. Po polnoči boste lahko delili tudi svoje izkušnje z boleznijo. Z vami se bo pogovarjala Darja Groznik.
Spoznali bomo gledališko in filmsko igralko Alenko Kraigher, ki živi in dela v New Yorku. Preden se je preselila v Ameriko, kamor je odšla zaradi ljubezni, je diplomirala iz filmske režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Svojo igralsko kariero je že kmalu po prihodu pogumno začela v newyorškem gledališču The Public Theater. Odigrala je glavno vlogo in nastopila skupaj z zvezdnikom Willemom Dafoejem. Do te prve velike priložnosti pa je prišla, kot se spominja, skozi stranska vrata, saj jo je po nastopu v kratkem eksperimentalnem filmu režiserka predstavila znamenitemu in vsestranskemu režiserju Richardu Foremanu, ki je iskal igralko za novo predstavo. Pred mikrofon je igralko Alenko Kraigher povabil Alen Jelen, ki bo z vami ob dveh zjutraj tudi premaknil uro na poletni čas.
V prvi uri nočnega programa bomo še enkrat prisluhnili posebnemu Koncertu doma, ki se je zgodil v petek popoldan in v katerem smo se prvič z zvokom in sliko povezali vsi studiji Radia Slovenija. Z nami bodo Rudi Bučar, Karin Zemljič in Mate Bro, Bilbi in Gregor Strmecki, člani simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Koala Voice.
Kaj počnemo doma v času epidemije koronavirusa, nas obveščajo družbena omrežja. Zanimivo pa je predvsem tisto, česar v tem času ne moremo početi. Kaj je torej tisto, kar bomo najprej naredili, ko bo prišel dolgo pričakovani odlok vlade, da se življenje vrača v stare tirnice? Pivo s prijatelji? KIno s prijateljicami? Romantična večerja? Takoj po polnoči na Prvem voditelj Jure K. Čokl sprejema vaše predloge in izponjuje glasbene želje!
Priznana mariborska lutkarja Breda in Tine Varl sta s svojim ustvarjanjem pomembno zaznamovala razvoj lutkarstva v Mariboru, Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Kot umetniški dvojec sta sooblikovala tudi zgodovino Lutkovnega gledališča Maribor. Letos sta prejela veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Več v pogovoru Brede Varl z Darinko Čobec.
Nočne ure so za spanje, sanje. Vsi, ki te dni težko potonete vanje, pa vabljeni v nočni radijski program. K poslušanju in sodelovanju v našem skupnem etru. V prepletu glasbe in poezije naših glasov nam bo prijazno in manj samotno minila še ena noč. Z vami bo Nada Vodušek.
Ustaljene življenjske navade se v zadnjih dneh pospešeno spreminjajo. Zapovedano dinamiko življenja je zamenjalo mirovanje. Zapečkarstvo je postalo vzor odgovornega ravnanja. Kako po novem oblikujete koledar dnevnih opravil? Čemu dajete prednost, počnete morda kaj takega kar ste si že dolgo želeli, pa za to niste imeli časa? Razmišljate o negotovi prihodnosti, ali raje čim bolje izkoristite sedanjost? Z vami se pogovarja Bojan Leskovec.
Neveljaven email naslov