Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Življenje v Dubaju

13.06.2016

V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.

V noči iz nedelje na ponedeljek smo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas je v uri in pol dolgem pogovoru popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako dobro se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami?

Kako poslati prošnjo v tujino?

Iztok Franko si je po diplomi želel novih izzivov in izkušenj. V Sloveniji ga je namreč že nekaj časa spremljal občutek, da “vse stoji pri miru, da se nekako nekaj bistveno ne spreminja. Tudi če se zelo trudiš.” Odločil se je, da bo odpotoval v Dubaj. Po številnih sestankih s potencialnimi delodajalci je tam našel delo.

Sem jim predstavil s svojim življenjepisom, da sem družboslovec in da pač vidim, da imajo težave z marketingom. Da nimajo poenotenih zadev in da bi bilo mogoče dobro, da se sestanemo, da jim lahko pomagam.

Talilni lonec in kastni sistem

Najnižja plača v Dubaju je okoli 500 evrov, to so čistilci avtomobilov itn. Živijo ekstremno skromno in še vedno ogromen del svoje plače pošiljajo nazaj v državo, od koder prihajajo, da hranijo svoje družine tam,” o najnižjem sloju v Emiratih pove Iztok, ki ima zaradi svojega dela dober vpogled v vse tamkajšnje družbene sloje. Njegove stranke so tudi premožni ljudje in pa domačini, ki pomanjkanja ne poznajo.

Domačini so na nek način nedotakljivi. Imamo vsi kar neko strahospoštovanje do njih. Kolega je želel prodati svojega džipa in je lokalec rekel, da bi ga kupil. Nato je ta lokalec sporočil na dan ogleda, da je moral potovati v Nemčijo in da pride asistent. Asistent je avto pregledal in mu izročil ček, ki ni bil krit. Ker je bil ček izdan s strani lokalca, je pa malce protekcije, kljub temu da so odkrili, da ima že šest odprtih primerov za izdajanje nekritih čekov.


Domačini so sicer v Dubaju manjšina in so precej nedostopni. Odnosi se otoplijo, če te v njihovo družbo uvede nekdo, ki ga že poznajo in mu zaupajo. “Ko te spoznajo, ko postaneš del njihove družine, te pa sprejmejo. To je najlažje tako, da te nekdo predstavi. Meni je veliko vrat odprl moj šef,” razloži Iztok Franko.

“Ver je ogromno in vse so sprejete”

V Dubaju delo iščejo Filipinci, Indijci, Egipčani, Libanonci, Sirci, Palestinci, Iranci in Evropejci. Vsak človek s seboj prinese svojo vero, a kot pove Iztok: “Ver je ogromno in vse so sprejete“. Kljub temu da je muslimanska vera najpogostejša, to ne vpliva na življenje vseh v mestu.

Ogromno mladih zapravlja denar po klubih in zabavah na plaži. Po hotelskih restavracijah je alkohol, se ga da dobiti. V raznih nočnih klubih tudi. Potem imaš pa še druge opcije kot so posebne trgovine, kjer lahko kupiš alkohol z dovoljenjem.

Vrhunski namakalni sistemi

Z vodo prebivalci Dubaja, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo težav. Polja, drevorede in negovane trate omogočajo vrhunsko urejeni namakalni sistemi. Veliko sredstev in premisleka država namenja raziskavam na področju zadrževanja vode in povzročanja deževja.

Voda se prideluje z razsolevanjem morske vode. Letos smo potrojili letne količine padavin v prvih štirih mesecih. To so povzročili s streljanjem soli v oblake. Mislim, da so v prvih štirih mesecih v Abu Dabiju kar 71-krat šli z letali med oblake in streljali sol. So povzročili kar precej deževja.

V zadnjem času se znanstveniki ukvarjajo s preučevanjem umetnega gorovja, ki bi ga postavili takoj za mestom. “Lahko si predstavljamo delati Gorjance za Dubajem. Jaz mislim, da je Dubaj tega zmožen,” resno pove Iztok.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Življenje v Dubaju

13.06.2016

V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.

V noči iz nedelje na ponedeljek smo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas je v uri in pol dolgem pogovoru popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako dobro se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami?

Kako poslati prošnjo v tujino?

Iztok Franko si je po diplomi želel novih izzivov in izkušenj. V Sloveniji ga je namreč že nekaj časa spremljal občutek, da “vse stoji pri miru, da se nekako nekaj bistveno ne spreminja. Tudi če se zelo trudiš.” Odločil se je, da bo odpotoval v Dubaj. Po številnih sestankih s potencialnimi delodajalci je tam našel delo.

Sem jim predstavil s svojim življenjepisom, da sem družboslovec in da pač vidim, da imajo težave z marketingom. Da nimajo poenotenih zadev in da bi bilo mogoče dobro, da se sestanemo, da jim lahko pomagam.

Talilni lonec in kastni sistem

Najnižja plača v Dubaju je okoli 500 evrov, to so čistilci avtomobilov itn. Živijo ekstremno skromno in še vedno ogromen del svoje plače pošiljajo nazaj v državo, od koder prihajajo, da hranijo svoje družine tam,” o najnižjem sloju v Emiratih pove Iztok, ki ima zaradi svojega dela dober vpogled v vse tamkajšnje družbene sloje. Njegove stranke so tudi premožni ljudje in pa domačini, ki pomanjkanja ne poznajo.

Domačini so na nek način nedotakljivi. Imamo vsi kar neko strahospoštovanje do njih. Kolega je želel prodati svojega džipa in je lokalec rekel, da bi ga kupil. Nato je ta lokalec sporočil na dan ogleda, da je moral potovati v Nemčijo in da pride asistent. Asistent je avto pregledal in mu izročil ček, ki ni bil krit. Ker je bil ček izdan s strani lokalca, je pa malce protekcije, kljub temu da so odkrili, da ima že šest odprtih primerov za izdajanje nekritih čekov.


Domačini so sicer v Dubaju manjšina in so precej nedostopni. Odnosi se otoplijo, če te v njihovo družbo uvede nekdo, ki ga že poznajo in mu zaupajo. “Ko te spoznajo, ko postaneš del njihove družine, te pa sprejmejo. To je najlažje tako, da te nekdo predstavi. Meni je veliko vrat odprl moj šef,” razloži Iztok Franko.

“Ver je ogromno in vse so sprejete”

V Dubaju delo iščejo Filipinci, Indijci, Egipčani, Libanonci, Sirci, Palestinci, Iranci in Evropejci. Vsak človek s seboj prinese svojo vero, a kot pove Iztok: “Ver je ogromno in vse so sprejete“. Kljub temu da je muslimanska vera najpogostejša, to ne vpliva na življenje vseh v mestu.

Ogromno mladih zapravlja denar po klubih in zabavah na plaži. Po hotelskih restavracijah je alkohol, se ga da dobiti. V raznih nočnih klubih tudi. Potem imaš pa še druge opcije kot so posebne trgovine, kjer lahko kupiš alkohol z dovoljenjem.

Vrhunski namakalni sistemi

Z vodo prebivalci Dubaja, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo težav. Polja, drevorede in negovane trate omogočajo vrhunsko urejeni namakalni sistemi. Veliko sredstev in premisleka država namenja raziskavam na področju zadrževanja vode in povzročanja deževja.

Voda se prideluje z razsolevanjem morske vode. Letos smo potrojili letne količine padavin v prvih štirih mesecih. To so povzročili s streljanjem soli v oblake. Mislim, da so v prvih štirih mesecih v Abu Dabiju kar 71-krat šli z letali med oblake in streljali sol. So povzročili kar precej deževja.

V zadnjem času se znanstveniki ukvarjajo s preučevanjem umetnega gorovja, ki bi ga postavili takoj za mestom. “Lahko si predstavljamo delati Gorjance za Dubajem. Jaz mislim, da je Dubaj tega zmožen,” resno pove Iztok.


09.09.2019

80 let od začetka 2. svetovne vojne

Kakšna so bila geopolitična razmerja moči v obdobju pred 1. septembrom leta 1939, ko se je začela Hitlerjeva invazija na Poljsko, in kakšen je bil razvoj dogodkov na stari celini v prvih dneh in tednih po okupaciji Poljske? Vse to in še več ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne analitično osvetljujemo v pogovoru z zgodovinarji z ljubljanske Filozofske fakultete in z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.


08.09.2019

Jelena Aščić

Voditeljica in urednica oddaje Tednik Jelena Aščić je med najbolj prepoznavnimi in tudi najbolj izpostavljenimi obrazi naše televizije. V Tedniku opozarjajo na krivice, pozivajo k pravičnosti in solidarnosti. Morda so prav zato v javnosti, še posebej na družbenih omrežjih, pogosto deležni žaljivih in sovražnih odzivov. Jelena Aščić priznava, da v uredništvu res večkrat hodijo po robu, v želji, da bi družbi nastavili ogledalo. O službenih izzivih pa tudi o planinskih križpotjih v Nočnem obisku.


07.09.2019

Gremo v Brkine!

Če se vsako let proti morju vozite po cesti od Kozine proti Ilirski Bistrici, večino poti preživite v Brkinih. Območje ni videti prav gosto poseljeno, a z glavne prometnice ni videti številnih vasi, kjer prebivalci že desetletja snujejo prireditve, ki oživljajo kulturno in naravno dediščino območja. V Rodiku, Slivju in Ocizli tamkajšnja društva že več desetletij skrbijo za kulturno in družabno podobo kraja, ki je vedno bolj zanimiva tudi za turiste. Turistično društvo Dimnice Slivje je v 20 letih delovanja poskrbelo za tradicionalne Češpove dneve, Turistično društvo Rodik praznuje 30 let delovanja in se pripravlja na že 20. kostanjev praznik, Športno kulturno turistično društvo Zveza Ocizla pa je v dvajsetih letih delovanja obnovila Tigrovsko spominsko krožno pot mimo kulturnih in naravnih znamenitosti okoli Ocizle. Janja Novoselc bo s predstavniki treh brkinskih društev Nočni obisk v obarvala v brkinske barve.


05.09.2019

Alojz Vrbnjak

Alojz Vrbnjak je že pri rosnih desetih vedel za svojo poklicno pot. Želel je biti kovač in nič drugega; vse, kar je poklicnega v naslednjih desetletjih sledilo, je bilo zgolj uresničevanje in izpopolnjevanje otroške poklicne napovedi. S svojim kovaškim ognjem in kladivom je ustvaril veliko stvari, na katere je upravičeno ponosen. Med drugim je tudi predsednik Cehovskega društva kovačev Slovenije, naš gost pa bo od polnoči naprej.


04.09.2019

Dušan Hren

Čeprav se je upokojil že leta 1991, ga kolegice in kolegi še srečujemo na RTV hodnikih. Dušan Hren, poln življenjske energije, je legendarni režiser, urednik, avtor in ustvarjalec ter pionir naše televizije. Pred nekaj meseci je dopolnil 90 let in ob tej priložnosti ga je pred mikrofon povabila glasbena urednica Alja Kramar.


01.09.2019

Iztok Kurnik

Bolj kot odvetnik in oboževalec je glasbeni menedžer analitik in svetovalec. Menedžer je tisti, ki mora poskrbeti za strateško dober poslovni načrt, mora biti torej dober ekonomist, ki zna glasbenemu izvajalcu pomagati pri graditvi njegove kariere in uspehov. Tako je bilo tudi z vodenjem skupine Siddharta v njenih zlatih časih, pritrjuje njen nekdanji menedžer Iztok Kurnik. Eden izmed vrhuncev njegove menedžerske kariere vsekakor predstavlja organizacija koncerta skupine Siddharta na bežigrajskem stadionu leta 2003.


31.08.2019

Azad Karim

Evropski kulturni center je v spremljevalni program letošnjega likovnega bienala v Benetkah povabil slovenskega umetnika Azada Karima. Slikar in kipar, rojen v Iraku, je po rodu Kurd, že desetletja pa živi v Ajdovščini. Izhodišče nočnega pogovora bo njegova instalacija, razstavljena v Benetkah, imenovana Ladja negotovosti, ki prikazuje reko beguncev. Kako je biti umetnik in kako je biti begunec, bo Karim povedal Ivani Zajc.


30.08.2019

Staša Lepej Bašelj

»Če misliš, da bo tvoja pot brez ovinkov, se motiš. Če misliš, da je pot drugih manj grapasta in z manj kamni posuta kot tvoja, se motiš. Če misliš, da si že zadosti hodil in da slednjič lahko sedeš, se motiš. Hodi veselo in žvižgaj in poj!« S temi duhovnimi mislimi se začenja knjiga Camino – moja samotna pot, ki jo je napisala Staša Lepej Bašelj. Leta 2007 je sama prehodila 807 kilometrov dolgo pot Camino Frances. To je bil klic, ki sem ga začutila globoko v sebi, pravi avtorica. O čem je premišljevala v dolgih urah hoje, kaj je doživljala, kako se je očiščevala od vsega, kar jo je doletelo v življenju? Od tega je minilo že dvanajst let. In kako Staša Lepej Bašelj živi, čuti in razmišlja danes, s čim se ukvarja?


29.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


28.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


26.08.2019

Tinkara Fortuna

Letos mineva že sedemnajst let od evforije, ki je takrat, zaradi najstniške skupine Bepop, zajela celo Slovenijo. »Spomini na glasbeno pot ostajajo in se jih rada spominjam,« med drugim pravi članica skupine in gostja Nočnega obiska Tinkara Fortuna. Z glasbo je uspešno krmarila med zasebnim in poslovnim življenjem. Po skoraj dvajsetih letih pa se je odločila, da stopi na samostojno poslovno pot. V sklopu novih ciljev je izdala tudi knjigo za otroke. S Tinkaro Fortuna se bo po spominih na Bepop in načrtih nove poslovne ideje sprehodil Sandi Horvat.


25.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


24.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


22.08.2019

Stojan Špegelj

Predstavili bomo Muzej premogovništva Slovenije, ki je nedavno zaznamoval dvajset let delovanja. Kakšno je poslanstvo tega muzeja, kako poteka pedagoško delo z obiskovalci in kakšen je vpliv muzeja na kulturno in turistično podobo Šaleške doline in Slovenije, bo po polnoči pripovedoval vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel. Pripravlja Teodor Bostič.


21.08.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


18.08.2019

O ukradenih avtomobilih, šalah in spominih Poletni nočni klepet z Mojco

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


17.08.2019

Klemen Kladnik

Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, trener, rekreativni maratonec, prostovoljec in humanitarec. »Botrstvo«, »Pomagam, ker hočem«, »Basket4Charity, »Resistentia« – to je le nekaj imen humanitarnih akcij, pri katerih aktivno sodeluje in na različne načine neumorno pomaga socialno ogroženim. Hiperaktivnega 210 cm visokega Primorca, ki sicer praviloma “zaspi s kokošmi”, je na nočni klepet povabil Iztok Novak Easy.


16.08.2019

Koncerti, ki ste se jih udeležili

V začetku petkove noči bomo k sodelovanju povabili vas – poslušalke in poslušalce. Odprli bomo naše telefonske linije, tema pogovora pa bo glasba in najboljši koncerti na katerih ste bili. Namreč, prav na današnji dan se je pred 50-imi leti začel znameniti koncert v Woodstocku, ki ga označujejo za največji rock koncert vseh časov. Nas pa bo na telefonski številki 10 475 22 22 zanimalo, kam vse ste se odpravili vi, katere glasbene skupine imate najraje, katerim ste najraje prisluhnili v mladosti in kaj vse ste počeli na koncertih, ki ste se jih udeležili. Skratka, zagotovo si bomo imeli veliko za povedati.


15.08.2019

Petra in Uroš Dobnikar

Na nočni obisk prihajata zakonca Dobnikar – Petra in Uroš. Petra je pianistka in profesorica klavirja, Uroš pa je travmatolog. Sta ustanovitelja neprofitne in dobrodelne organizacija Zavod Šola luči, kjer se s pomočjo delavnic, skupinskih meditacij, predavanj, koncertov, izobraževanja, pisanja in izdajanja knjig in multimedijskih vsebin ljudem posreduje védenje, s katerim si bodo lahko izboljšali kakovost življenja. Z zakoncema Dobnikar bo klepetal Robert Zajšek.


14.08.2019

Peter Cerovšek

Pred peto edicijo festivala kratkega filma FeKK, ki bo prihodnji teden zvabila na projekcije pod poletnim nebom vse ljubitelje kratkih iz domačih in tujih logov, bomo tudi na radiu deležni ljubezni do filmske forme, ki ima pri nas vse številčnejšo publiko. Tudi po zaslugi festivala. In zanesenjakov, ki ga ustvarjajo. Na obisk prihaja Peter Cerovšek, član ekipe Kraken, direktor festivala in filmski ustvarjalec. Njegov dokumentarec Fundamenti je na mednarodnem festivalu kratkega filma Tabor Film Festival, ki poteka na Hrvaškem, pravkar prejel glavno nagrado žirije za najboljši film. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.


Stran 69 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov