Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.
V noči iz nedelje na ponedeljek smo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas je v uri in pol dolgem pogovoru popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako dobro se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami?
Iztok Franko si je po diplomi želel novih izzivov in izkušenj. V Sloveniji ga je namreč že nekaj časa spremljal občutek, da “vse stoji pri miru, da se nekako nekaj bistveno ne spreminja. Tudi če se zelo trudiš.” Odločil se je, da bo odpotoval v Dubaj. Po številnih sestankih s potencialnimi delodajalci je tam našel delo.
Sem jim predstavil s svojim življenjepisom, da sem družboslovec in da pač vidim, da imajo težave z marketingom. Da nimajo poenotenih zadev in da bi bilo mogoče dobro, da se sestanemo, da jim lahko pomagam.
“Najnižja plača v Dubaju je okoli 500 evrov, to so čistilci avtomobilov itn. Živijo ekstremno skromno in še vedno ogromen del svoje plače pošiljajo nazaj v državo, od koder prihajajo, da hranijo svoje družine tam,” o najnižjem sloju v Emiratih pove Iztok, ki ima zaradi svojega dela dober vpogled v vse tamkajšnje družbene sloje. Njegove stranke so tudi premožni ljudje in pa domačini, ki pomanjkanja ne poznajo.
Domačini so na nek način nedotakljivi. Imamo vsi kar neko strahospoštovanje do njih. Kolega je želel prodati svojega džipa in je lokalec rekel, da bi ga kupil. Nato je ta lokalec sporočil na dan ogleda, da je moral potovati v Nemčijo in da pride asistent. Asistent je avto pregledal in mu izročil ček, ki ni bil krit. Ker je bil ček izdan s strani lokalca, je pa malce protekcije, kljub temu da so odkrili, da ima že šest odprtih primerov za izdajanje nekritih čekov.
Domačini so sicer v Dubaju manjšina in so precej nedostopni. Odnosi se otoplijo, če te v njihovo družbo uvede nekdo, ki ga že poznajo in mu zaupajo. “Ko te spoznajo, ko postaneš del njihove družine, te pa sprejmejo. To je najlažje tako, da te nekdo predstavi. Meni je veliko vrat odprl moj šef,” razloži Iztok Franko.
V Dubaju delo iščejo Filipinci, Indijci, Egipčani, Libanonci, Sirci, Palestinci, Iranci in Evropejci. Vsak človek s seboj prinese svojo vero, a kot pove Iztok: “Ver je ogromno in vse so sprejete“. Kljub temu da je muslimanska vera najpogostejša, to ne vpliva na življenje vseh v mestu.
Ogromno mladih zapravlja denar po klubih in zabavah na plaži. Po hotelskih restavracijah je alkohol, se ga da dobiti. V raznih nočnih klubih tudi. Potem imaš pa še druge opcije kot so posebne trgovine, kjer lahko kupiš alkohol z dovoljenjem.
Z vodo prebivalci Dubaja, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo težav. Polja, drevorede in negovane trate omogočajo vrhunsko urejeni namakalni sistemi. Veliko sredstev in premisleka država namenja raziskavam na področju zadrževanja vode in povzročanja deževja.
Voda se prideluje z razsolevanjem morske vode. Letos smo potrojili letne količine padavin v prvih štirih mesecih. To so povzročili s streljanjem soli v oblake. Mislim, da so v prvih štirih mesecih v Abu Dabiju kar 71-krat šli z letali med oblake in streljali sol. So povzročili kar precej deževja.
V zadnjem času se znanstveniki ukvarjajo s preučevanjem umetnega gorovja, ki bi ga postavili takoj za mestom. “Lahko si predstavljamo delati Gorjance za Dubajem. Jaz mislim, da je Dubaj tega zmožen,” resno pove Iztok.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V noči iz nedelje na ponedeljek bomo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas bo popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami in tam odkril svoj drugi dom, boste izvedeli nekaj po polnoči. V družbo Nočnega programa vas vabi Darja Pograjc.
V noči iz nedelje na ponedeljek smo odkrivali Združene arabske emirate. Tja nas je v uri in pol dolgem pogovoru popeljal Iztok Franko, ki v Dubaju živi in dela zadnji dve leti. Tja ga je popeljala ljubezen do hitrih avtomobilov, ki jo je skozi leta in z veliko vztrajnosti iz hobija spremenil v delo – kot novinar je poročal z dirkališč po Evropi. Kako dobro se je fant, ki je vedno potoval, ker je moral, in ne, ker bi si tega želel, znašel med puščavskimi sipinami?
Iztok Franko si je po diplomi želel novih izzivov in izkušenj. V Sloveniji ga je namreč že nekaj časa spremljal občutek, da “vse stoji pri miru, da se nekako nekaj bistveno ne spreminja. Tudi če se zelo trudiš.” Odločil se je, da bo odpotoval v Dubaj. Po številnih sestankih s potencialnimi delodajalci je tam našel delo.
Sem jim predstavil s svojim življenjepisom, da sem družboslovec in da pač vidim, da imajo težave z marketingom. Da nimajo poenotenih zadev in da bi bilo mogoče dobro, da se sestanemo, da jim lahko pomagam.
“Najnižja plača v Dubaju je okoli 500 evrov, to so čistilci avtomobilov itn. Živijo ekstremno skromno in še vedno ogromen del svoje plače pošiljajo nazaj v državo, od koder prihajajo, da hranijo svoje družine tam,” o najnižjem sloju v Emiratih pove Iztok, ki ima zaradi svojega dela dober vpogled v vse tamkajšnje družbene sloje. Njegove stranke so tudi premožni ljudje in pa domačini, ki pomanjkanja ne poznajo.
Domačini so na nek način nedotakljivi. Imamo vsi kar neko strahospoštovanje do njih. Kolega je želel prodati svojega džipa in je lokalec rekel, da bi ga kupil. Nato je ta lokalec sporočil na dan ogleda, da je moral potovati v Nemčijo in da pride asistent. Asistent je avto pregledal in mu izročil ček, ki ni bil krit. Ker je bil ček izdan s strani lokalca, je pa malce protekcije, kljub temu da so odkrili, da ima že šest odprtih primerov za izdajanje nekritih čekov.
Domačini so sicer v Dubaju manjšina in so precej nedostopni. Odnosi se otoplijo, če te v njihovo družbo uvede nekdo, ki ga že poznajo in mu zaupajo. “Ko te spoznajo, ko postaneš del njihove družine, te pa sprejmejo. To je najlažje tako, da te nekdo predstavi. Meni je veliko vrat odprl moj šef,” razloži Iztok Franko.
V Dubaju delo iščejo Filipinci, Indijci, Egipčani, Libanonci, Sirci, Palestinci, Iranci in Evropejci. Vsak človek s seboj prinese svojo vero, a kot pove Iztok: “Ver je ogromno in vse so sprejete“. Kljub temu da je muslimanska vera najpogostejša, to ne vpliva na življenje vseh v mestu.
Ogromno mladih zapravlja denar po klubih in zabavah na plaži. Po hotelskih restavracijah je alkohol, se ga da dobiti. V raznih nočnih klubih tudi. Potem imaš pa še druge opcije kot so posebne trgovine, kjer lahko kupiš alkohol z dovoljenjem.
Z vodo prebivalci Dubaja, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nimajo težav. Polja, drevorede in negovane trate omogočajo vrhunsko urejeni namakalni sistemi. Veliko sredstev in premisleka država namenja raziskavam na področju zadrževanja vode in povzročanja deževja.
Voda se prideluje z razsolevanjem morske vode. Letos smo potrojili letne količine padavin v prvih štirih mesecih. To so povzročili s streljanjem soli v oblake. Mislim, da so v prvih štirih mesecih v Abu Dabiju kar 71-krat šli z letali med oblake in streljali sol. So povzročili kar precej deževja.
V zadnjem času se znanstveniki ukvarjajo s preučevanjem umetnega gorovja, ki bi ga postavili takoj za mestom. “Lahko si predstavljamo delati Gorjance za Dubajem. Jaz mislim, da je Dubaj tega zmožen,” resno pove Iztok.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Jakobova romarska pot velja za eno izmed najbolj znanih na svetu. Približno 800 km dolgo pot, ki se začne na francoski strani Pirenejev, konča pa v mestu Santiago de Compostela na severozahodu Španije je štirikrat prehodila tudi arheologinja in zgodovinarka Tina Balant. Kaj jo tako nezadržno vabi na »camino«, kakšne zgodbe spiše na poti in kako se na njo pripravi, nam bo zaupala v nočnem obisku.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Spregovorili bomo o humanitarni akciji Nemogoče je samo beseda, s katero bodo organizatorji zbirali prispevke za slovensko društvo Hospic. Kaj se bo v Mariboru dogajalo v okviru te akcije boste izvedeli po polnoči. Predstavili bomo tudi projekt Sočutno mesto in se vprašali ali se vsakodnevno zavedamo moči plemenitosti, humanosti in solidarnosti.
Na Nočni obisk prihaja Gorazd Dominko Srakar. Je scenarist, novinar, voditelj in sinhronizator. Preizkusil se je že tudi za radijskim mikrofonom in pred televizijskimi kamerami. Rad potuje. V nedeljo se je vrnil iz evrovizijskega Tel Aviva. V nočnem klepetu se zato ne bomo izognili letošnjim nastopom, zmagovalni pesmi, Zali in Gašperju. Povprašali ga bomo tudi o Madonni.
Ste se že kdaj vprašali, ko ste se udeležili kakšnega večjega glasbenega festivala, koliko dela se skriva za dogodki, ki so namenjeni druženju in predvsem dobri glasbi? Koliko časa in kakšni izzivi se postavijo na pot organizatorjem, če na festivalih gostujejo odmevnejša imena iz glasbenega sveta, bomo med drugim povprašali Alena Damjanovića. Diplomiral je v Nemčiji, pripravništvo opravljal na Baliju v Indoneziji, se vrnil v Slovenijo in podal v vode oglaševanja, založništva in organizacije večjih dogodkov. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Predsednica Turistične zadruge Zakladi Istre, Mateja Hrvatin Kozlovič, je v Truškah, na gričih koprskega podeželja sredi vinogradov, pred leti ob podpori družine zasnovala tri majhne istrske hiške in s tem utrla pot t.i. glampingu, ki je bil v tistih časih v državi še nekaj dokaj neznanega in zgolj vizionarskega. Sledila je napredni ideji pristnega doživetja nekega območja, v njenem primeru Istre in njene okolice. Kot mentorica študentov štirih fakultet Univerze na Primorskem je razvila nov produkt Istrski zajtrk in z njim povezala lokalne pridelovalce. Pod znamko Zakladi Istre pa je združila ponudnike nastanitev, ki želijo z razvojem infrastrukture in storitev povečati konkurenčnost destinacije.
Glasba je njeno življenje. Kje vse, kako in s kom jo udejanja, Damjana Golavšek razkriva v Nočnem programu. Pevka, glasbena pedagoginja, avtorica številnih sklad, tudi za otroke, dobitnica prav tako številnih nagrad in priznanj, se je izkazala tudi v muzikalu Mamma mia. Damjana Golavšek verjame, da te pesem najde.
Na nočni obisk prihaja psihoterapevtka Helena Hošpel, ki zase pravi, da je vedno željna novega znanja in predajanje le-tega. Največ znanja o psihoterapiji je pridobila na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Zaveda se pomembnosti dodatnih znanj, zato jih pridobiva tudi od svetovno priznanih govorcev, kot so Lisa Nichols, dr. Mel Gill in Tony Robinns, ki ga je pred kratkim srečala v Londonu. Je žena in mama dveh punčk, v prostem času pa strastna tekačica.
Filmi, ki se dotaknejo kože in se zalezejo globoko pod povrhnjico. Filmi, ki delujejo na vse čute, presegajo polje naracije in pokažejo stvari, ki jih še nismo videli. Zanjo film namreč “ni ilustracija zgodbe, ampak ustvarjanje filmske izkušnje skozi vse aspekte filmskega jezika, ki so si med seboj enakovredni in delujejo šele kot celota.” Njen drugi celovečerec Zgodovina ljubezni, ki te dni začenja pot po slovenskih kinematografih, je Mark Cousins, filmski režiser in član žirije Mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih, označil za “pravo razodetje. Začne se čudovito, se nadaljuje z velikimi plani, nas pušča v negotovosti, ima sijajne igralce in tvega.” Režiserko Sonjo Prosenc gosti Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Ob 40. obletnici prvega jugoslovanskega in slovenskega vzpona na Mount Everest se bomo v nočnem programu spraševali, kaj je ta vzpon prinesel naši državi in vsem tistim, ki so v Himalajo odšli po tem dogodku? Zakaj ima alpinizem med Slovenci tako visoko veljavo? Kakšno korist ima od tega država? Ali je visoko tveganje upravičeno? Ali plezalce lahko razume nekdo, ki ni nikoli plezal? Z vami na telefonski številki 01/475 22 22 voditelj Jure K. Čokl takoj po polnoči zabija kline v radijski eter!
Kraški gostinci, kamnoseki, vinarji, ponudniki domačih dobrot 4.junija pripravljajo večerjo v kamnolomu. Pod taktirko Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana so si v okviru projekta Kamen kulinarika zastavili cilj povezati kamnoseško in kulinarično izročilo. Izpeljali so natečaj za izbiro idejne zasnove za spominek in izdelek, ki se uporablja v kulinariki in gostinstvu, saj želijo dvigniti dodano vrednost lokalnih proizvodov in različne dejavnosti skozi sodelovanje povezati v zanimivo in turistom prepoznavno podobo območja. S kamnosekom in predsednikom območne obrtno-podjetniške zbornice Jernejem Bortolatom in gostincem Simonom Komelom se bo o projektu in večerji v kamnolomu v Nočnem obisku pogovarjala Janja Novoselc.
Več kot 25 let navtičnih izkušenj, sedem let tekmovanj v svetovnem pokalu s katamarani, 2000 milj čez Atlantik z improviziranim krmilom. Naš nočni gost Sandi Fon pravi, da je njegovo poslanstvo in vizija pokazati ljudem lepoto in prvinskost jadranja in hkrati naučiti ljudi spoštovati zakone morja in moči narave. Sam še vedno kljub vsem uspehom in osvojenim izzivom najraje jadra s prijatelji in v krogu družine, s katerimi rad poišče skrivne zalive in magične morske kraje. S Sandijem Fonom bo skozi nočni obisk plula voditeljica Tadeja Bizilj.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov