Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Pravica do prebivališča naj bi bila temeljna človekova pravica. A ta pravica je v svetu prekarnega dela pogosto zgolj beseda na papirju. Mladi imajo na trgu, kjer je 92% stanovanjskega fonda lastniškega, omejen dostop do prvega stanovanja; osamosvajanje je zato odloženo do 30. leta. Kot odgovor na rigiden slovenski stanovanjski trg je nastal Zadrugator – stanovanjska zadruga, ustanovljena za zagotavljanje cenovno dostopnega in kakovostnega bivanja v Ljubljani. O alternativni obliki bivanja onkraj pasti lastništva in profitnega najema bo Darja Pograjc malo po polnoči govorila s člani Zadrugatorja. Vabljeni v našo nočno družbo!
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nekateri športniki s pritiski opravijo sami, drugi morda ne, pa si tega nočejo priznati, saj je – imeti športnega psihologa – še vedno tabu. Kako pomembna je dobra psihološka priprava športnikov in kdo jim pri tem lahko pomaga? Na nočni obisk smo povabili športnega psihologa Aleša Vičiča, ki se s psihološko pripravo športnikov profesionalno ukvarja več kot 15 let. Nekateri njegovi varovanci so tudi olimpijci, kateri, pa ne bomo izvedeli, saj je zaupanje temelj sodelovanja med športnikom in športnim psihologom. Bomo pa podrobneje spoznavali načine sodelovanja športnega psihologa v vrhunskem športu, kar je tudi vse bolj pogosto. Nočna voditeljica bo Enisa Brizani.
Magdalena Fabčič je Ajdovka z zanimivim poklicem. Je vodnica skozi menopavzo. Na menopavzalno obdobje sprememb v telesu je odgovorila s spremembami v življenju. Pravi, da ga je vzela v svoje roke. Od službe v farmaciji, ki jo je vedno bolj obremenjevala, se je zaradi varnosti in pričakovanj okolice poslavljala precej časa, a bilo je dovolj. Odločila se je za podjetniško pot, ki idejo in navdih črpa iz lastnega doživljanja menopavzalnega obdobja, dvomov in vprašanj. Kakšno vlogo je pri spremembah odigralo plezanje in kako sveže podjetništvo doživlja družina? Magdaleno Fabčič bo v Nočnem obisku gostila Janja Novoselc.
Današnja noč bo minila tudi v pogovoru o pomenu gorskih koč tako za turiste kot tudi za vse tiste, ki v gore hodijo ali nanje plezajo. Kaj vse gorske koče so, kaj morajo ponujati, kakšne omejitve čakajo oskrbnike, kako nekatere koče postanejo kultne in kaj narediti, da bi bile gorske koče odprte tudi pozimi – gost voditelja Jureta K. Čokla to noč bo izkušen oskrbnik Mitja Gorjan, ki trenutno službuje v koči pri Jelenovem studencu.
Na obisk v nočni program prihaja Sara Jošić, podjetnica in raziskovalka na področju celostnega zdravja, zvoka in najrazličnejših terapij. V svojem sprostitveno-terapevtskem centru deluje na področju naprednih in kvalitetnih metod sproščanja, lajšanja bolečin, energetskega zdravljenja in izobraževanja. Prisluhnite zanimivemu pogovoru nekaj minut po polnoči in izvedeli boste tudi, kako zelo pomemben je zvok v našem vsakdanjem življenju. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.
Plezati nad prepadom, smučati po nevarnih strminah, se potopiti v morske globine, z drzno hitrostjo drveti po pistah sveta. Nogomet je poezija. Pesniki nimajo žepov. Poezija je močna. Življenje je krhko. Človeški faktor je nepredvidljiv. Katere bi bile vaše zadnje besede na letalu, ki strmoglavlja? Malo čez polnoč si pripnite pasove in poletite z nami v zvezdno nebo. Pilotira kapitan Matjaž Pograjc, za potnike skrbi članica kabinskega osebja Nada Vodušek.
Na nocojšnjem Nočnem obisku se bo oglasila integrativna relacijska psihoterapevtka in doktorica medicine Mina Paš. Predstavila nam bo delne izsledke raziskave o vplivu ayahuasce na psihopatologijo in splošno zadovoljstvo z življenjem, ki se bo zaključila ta mesec. Ayahuasca je ime za pripravek, ki ga ljudje s področja Amazonije že stoletja uporabljajo v zdravilne in duhovne namene. Ljudje, ki so zaužili ayahuasco poročajo, da so doživeli mogočna duhovna razkritja glede njihovega poslanstva na Zemlji in resnične narave univerzuma. Raziskave, ki so bile narejene do zdaj kažejo, da delo z ayahuasco zelo okrepi ljubezen do sebe, stik s svojim bistvom in s tem pripomore, da posameznik lažje reče “Ne” nezdravim odločitvam in se odloči za vedenja, ki so zanj koristna. Voditeljica Lea Ogrin vas vabi, da prisluhnete izsledkom prve slovenske raziskave o učnikih ayahuasce, ki jo je izvedel Inštitut Zajčja luknja, ki se ukvarja s psihoterapijo in raziskovanjem zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti.
Zgodba vzpona in padca podjetja Beti Metlika je podobna zgodbam ostalih, nekoč uveljavljenih slovenskih blagovnih znamk oziroma podjetij. Čas socializma je prinesel njihov razcvet, novi, kapitalistični časi, pa zaton. Beti Metlika, ki je kmalu po ustanovitvi leta 1956 zaradi bliskovitega razvoja veljala za gospodarski čudež, je bila mnogo več kot le tovarna. Ustanovila je poklicno šolo, športna in kulturna društva. Predstavljala je razvoj in življenje na širšem območju. Ob 60-letnici tovarne Beti je Belokranjski muzej pripravil zanimivo razstavo avtorice Andreje Brancelj Bednaršek. Kaj prikazuje in kaj še najdemo pod streho muzeja v Metliki, v tokratnem nočnem programu, ki ga pripravlja Darja Groznik.
Švedsko pogosto dojemamo kot obljubljeno deželo. Pogled na kakovost življenja pa je zelo oseben, morda pogojen tudi z željami in pričakovanji. Miha Reščič iz Plav na Goriškem je z življenjem na Švedskem zadovoljen. Diplomiral je doma, imel je dobro zaposlitev, prijatelje in kakovostno življenje, a mu to nekako ni bilo dovolj. Voditelj nočnega programa Boštjan Simčič ga bo med drugim povprašal, zakaj se je odločil za življenje na Švedskem in če – kaj najbolj pogreša.
So ljudje, ki kljub okvari vida želijo dati delček sebe drugim. Taka sta tudi Simona in Miha Jakopin, ki prihajata na Nočni obisk. Mnogi ju poznajo kot duo SIMI. Čeprav morata zaradi okvare premagovati kar nekaj težav, s svojim razmišljanjem in tudi z glasbo sporočata, da je svet lep in da je treba pogumno stopati po poti življenja. Kako slepota in slabovidnost vpliva na njuno življenje in glasbeno ustvarjanje, o tem se bosta pogovarjala po polnoči s Petro Medved.
Na nočni klepet prihaja mag. Saška Klemenčič, specialistka za Selfmanagement, NLP-mojster praktik in NLP Coach. Pripravlja in vodi delavnice in treninge s področja komunikacije in reševanja konfliktov, motivacije, obvladovanja stresa in podobnih področij. Prisluhnite po polnoči in izvedeli boste tudi, kako si ob začetku leta pravilno zastaviti uresničljive cilje. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.
Veseli se lučk in božičnega večera. Ko se poslavljamo od starega, z optimizmom zre v leto, ki prihaja. V zadnjem času se jo je dotaknila misel: "Zastavi si cilj, da pristaneš na luni?in če zgrešiš, nič hudega, še vedno boš pristal med zvezdami." Prepričana je, da vedno obstajajo nove poti in rešitve. Na Nočni obisk prihaja direktorica Centra Korak iz Kranja gospa Mateja Korošec. V Koraku pomagajo osebam po pridobljeni poškodbi možganov. Kako s trudom, znanjem in izkušnjami uspejo v ciljih, ki si jih zastavijo, bo govor nocoj po polnoči. Gospo Matejo Korošec je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.
Glasba je lahko zelo močna in čustvena. Še posebno, če jo bogati besedilo znanega tekstopisca Ferija Lainščka. Deset njegovih pesmi je na svojem novem albumu Ne spreminjaj me uglasbila mlada pevka Ditka. Ob izzidu albuma je pripravila tudi samostojni koncert v domačih Prevaljah, na katerem je gostila znana slovenska glasbena imena. Nekaj skladb z zadnjega albuma bo Ditka predstavila tudi v nočnem klepetu. Gostil jo bo Sandi Horvat.
Prva ohranjena pisna sporočila o kitajskih priseljencih v Evropi segajo štiri stoletja nazaj. Prve kitajske restavracije so se pri nas pojavile okoli leta 1990. Te so, poleg kitajskih trgovin, v Sloveniji še vedno glavna gospodarska dejavnost kitajskih priseljencev. A zgodba kitajskih migracij seveda seže mnogo dlje in globlje v kulturo, družbo, gospodarstvo in politiko Vzhoda, kot mení s kislo-pekočo juho in pekinško raco v sosednji ulici. To zgodbo raziskuje dr. Martina Bofulin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, in to že iz časov študija sinologije in geografije v Ljubljani. V prvih urah nedelje gremo na veliko kitajsko popotovanje. Od Qingtiana prek Japonske- nazaj v Evropo. Med transnacionalne družine, kitajske turiste, priseljence in izseljence, malo v zgodovino in veliko v sodobnost, ki seveda riše nove podobe kitajskih migracij. Dr. Martino Bofulin je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Je živa enciklopedija avtomotošporta in v vlogi napovedovalca vrsto let zvočna kulisa avtomobilističnih dirk v Sloveniji ter glavni krivec, da so bolj privlačne in zanimive, tako za gledalce kot tudi za same voznike. In tudi v resnici je krivec – Vlado Krivec, novinar in velik avtomobilski zanesenjak, nekoč tudi sam dirkač, ki se bo nocoj pripeljal na nočni obisk. V kokpitu radia Koper ga bo na prvi etapi nočnega programa usmerjal voditelj Sandi Škvarč.
Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla. S članom uredniškega odbora naše najstarejše revije, Planinskega vestnika, se je takoj po polnoči v svet zgodb, ki jih pišejo gore, podal voditelj Jure K. Čokl.
V nočnem programu bomo tokrat nekoliko pobliže spoznali delo radijskega zvokovnega mojstra. Po več kot 38-ih letih dela na Radiu Maribor zaokrožuje aktivno studijsko in terensko delo mojster Ivo Smogavec. Ob tej priložnosti nam bo razkril tudi marsikatero anekdoto iz ozadij tega zanimivega skupinskega dela. Pred mikrofon ga je povabil Zoran Turk.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov