Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Kaj imajo skupnega magisterij iz poslovodenja in organizacije, zavarovalništvo, nevrolingvistično programiranje, motivacija, tek, Berlinski maraton, trail in gore?? Vse omenjeno je del življenja naše nočne gostje Marjane Žnidaršič, ki jo je na Nočni obisk povabil Robert Zajšek.
Večina ljudi živi od plače do plače, zapravi več kot zasluži in ne razmišlja o finančni prihodnosti, so pokazale različne raziskave in ankete o upravljanja z osebnimi financami. Ali potem takem odrasli potrebujejo finančno opismenjevanje? Kaj pomeni "finančni coaching"? Varčnost je lepa čednost, vendar, ali je to dovolj, da bomo uspešno načrtovali finančno prihodnost ter dobro krmarili med čermi kreditiranja, davkov in plemenitenja premoženja? Odgovore prinaša na nočni obisk Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun ter prvi finančni coach oziroma prva finančna inštruktorica v Sloveniji. Smo res pred novo globalno finančno krizo in ali je denar še vedno ali še bolj sveta vladar? Ano Vezovišek je na nočni klepet povabil Bojan Leskovec.
Nedavna anketa je razkrila, da v Sloveniji ni človeka, ki v svojem družinskem, sorodstvenem ali prijateljskem krogu ne bi poznal vsaj ene osebe, ki ima težave z alkoholom. Kljub temu pa je pogovor o alkoholizmu pri nas še vedno tabu, povezan z občutki sramu in krivde. Še bolj skrit in neizrečen pa je problem škodljivega pitja pri ženskah. Na Nočni obisk prihaja socialna delavka Breda Lepoša. Že več kot tri desetletja pomaga ljudem s težavami z alkoholom in vodi programe urejanja. Z nami pa bo tudi gospa Anna, ki je alkoholizem premagala ob močni podpori svojega moža. Njunim izkušnjam prisluhnite nocoj po polnoči. V studiu nočnega programa ju bo gostil Iztok Konc.
Na nočni obisk prihaja gorski zdravnik letalec, reševalec, alpinist, član mnogih alpinističnih odprav, med drugim tudi himalajske odprave Dava Karničarja, ko je ta smučal z vrha Everesta. Jurij Gorjanc je tudi kirurg. Zanj pravijo, da življenje zajema z veliko žlico, in že več let, vsako jesen, vsaj en teden operira v tretjem svetu. Trenutno deluje v sosednji Avstriji v Šentvidu pri Glini. Zakaj je pred petimi leti po dvanajstletnem delovnem obdobju iz bolnišnice v Slovenj Gradcu odšel delat v bolnišnico na avstrijskem Koroškem, nam bo gost razkril nekaj minut po polnoči v pogovoru z Markom Rozmanom.
Na nočni obisk prihaja Boris Čok, ki je letos prijel priznanje Občine Sežana za ohranjanje kamnite kulturne dediščine na Krasu in za povezovanje prebivalcev na čezmejnem kraškem območju. Z Bredo Biščak se bosta pogovarjala o staroverskem izročilu, ki so mu ga predali predniki in sovaščani, ter o pomenu ohranjanja suhozidov, pastirskih hišic in drugih elementov kamnoseške dediščine, po katerih je prepoznavna kraška krajina. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Nepričakovani dogodki na cesti nas lahko presenetijo kjerkoli in kadarkoli. Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo policisti, gasilci ali reševalci, ko hitijo na pomoč, pa zaradi nepravilno postavljenih vozil napredujejo le stežka ali sploh ne? Ali še huje, kako je ljudem v zveriženi pločevini, ko minute tečejo kot neskončnost, pomoči pa ni od nikoder? Vse to lahko preprečimo ali vsaj olajšamo delo prvim posredovalcem, če upoštevamo pravilno razvrščanje, ki ustvarja pas za intervencijska vozila. Avtor akcije Anže Albreht, tudi sam reševalec in gasilec je nocojšnji gost voditelja Jureta K. Čokla. Pozor, intervencija!
Z ljubeznijo, mama je naslov bloga, kjer lahko najdete vse na temo nosečnosti, otrok in starševstva. Ste že slišali za Nosečkin dnevnik? Naša gostja v nočnem programu bo Nina Držaj, avtorica bloga in Nosečniškega dnevnika. Po poklicu sicer diplomirana geografinja in sociologinja, a kot svoje poslanstvo dojema materinstvo in se tako najbolje počuti v družbi svojih treh otrok. Prisluhnite nekaj minut po polnoči. Z vami bo voditeljica Jasmina Bauman.
Prvo oktobrsko sredo začenjamo v športnem duhu – nočni obisk bo namreč posvečen floorballu. Gre za zvrst dvoranskega hokeja, pri katerem so udarci s palico, naleti na telo in groba igra prepovedani. Floorball je na naših tleh prisoten že četrt stoletja, krovna floorball zveza Slovenije pa združuje več kot 500 registriranih igralcev. Več o pravilih floorballa, podobnosti in razlikah s hokejem na ledu ter domačih in mednarodnih tekmovanjih bodo voditelju Juretu Čepinu povedali predsednica floorball zveze Slovenije Suzana Novak, sodnik Andraž Zupančič in trener Gorazd Tomc.
Ste si kdaj predstavljali, da bi po več kot desetih letih menjali službo, se odločili za drzno spremembo in naredili korak v popolnoma drugo smer? To je storila naša nocojšnja gostja, Željka Bohar, ki je svet marketinga zamenjala za svet sladkih dobrot. V svoji majhni "torteriji" danes sama ustvarja unikatne recepte omamnih okuson iz manj znanih, tudi eksotičnih sestavin. Z Nočno gostjo bo klepetal Sandi Horvat.
Ivana Stipić Lah nedeljske večere na našem radiu zaključuje, tokratno nedeljo pa bo z nami tudi začela. Novinarka in blogerka, ki je novinarski poklic nekaj let poučevala v Afganistanu, je voditeljica nove oddaje na 1. programu Radia Slovenija Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Ivano Stipić Lah je na nočni obisk povabila Enisa Brizani.
Gostja tokratnega nočnega programa, ki bo voden iz koprskega studia, bo Martina Kmet, mlada pravnica iz Kopra, ki vsak prosti trenutek izkoristi za potovanja. Pred kratkim se je vrnila iz Uzbekistana in Kirgizije, kjer je popotniškemu utripu dodala dobrodelno noto. Tako kot na vseh drugih potovanjih je spomine vtisnila v fotografski aparat, ki je njen nepogrešljivi sopotnik tudi v vsakdanjem življenju, že od nekdaj. Med nočne ptice se po nekaj letih premora vrača novinarka Mateja Brežan.
V petkovo noč bomo stopili s pravljicami. Z zgodbami, ki so se širile od ust do ust, preden so kot zapisane dobile status literature. V magijo pravljične besede nas bo popeljala pravljičarka, performerka in korepetitorka, izvrstna pripovedovalka in raziskovalka zgodovine evropske literarne pravljice, Ana Duša. Kako in od kod se je razvila današnja pravljica in kako je pripovedovanje postalo nova oblika odrskega nastopanja, bo pripovedovala poslušalcem in voditeljici Nadi Vodušek.
Na pragu poletja je v izdaji Umetniškega kabineta Primoža Premzla izšla zanimiva monografija o v Mariboru rojenem viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in njegovi vojaški, zgodovinski in mornariški karieri s poudarkom na zmagoviti pomorski bitki pri Visu pred stoletjem in pol. Pronicljivo in z zgodovinskimi podatki ter dokumenti bogato besedilo je v tej knjigi spisal zgodovinar ddr. Igor Grdina. Naš nočni sogovornik bo govoril o Tegetthoffovi življenjski poti in o njegovi izjemno uspešni vojaško-častniški karieri. Z vami bo voditelj Teodor Bostič.
Tjaša Kogej kot ustanoviteljica ljubljanske plesne šole Minimundo že skoraj 20 let vzgaja nove plesne generacije rekreativnih plesalcev in tekmovalcev street dance show plesov, ki nizajo uspehe tako doma kot v tujini in skupaj ustvarjajo svoje lastne plesne predstave. Pri njenem delu ji je poleg plesnega napredka in vsesplošnega zadovoljstva ter dobrega počutja plesalcev in njihovih staršev pomemben predvsem odnos do vsakega posameznika. Kot sodelavka mehiških in ameriških medijev je bila tudi ustanoviteljica in urednica prve slovenske revije o telenovelah in njihovih zvezdnikih, še danes pa ostaja tesno povezana z latino svetom. O vsem tem bo več povedala v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Povprečen človek lahko prepozna približno deset tisoč različnih vonjev, raziskave o tem, kako vpliva na človekovo obnašanje, pa so še v povojih. Naše čutilo za voh je močno integrirano z našimi čustvi, spomini, obnašanjem in zdravjem. Uporaba vonja je tudi pomemben del sodobnih marketinških strategij, parfumska industrija že stoletja zapeljuje s svojimi mešanicami, aromaterapija pa, četudi uporaba aromatičnih snovi sega že v daljno preteklost, saj so stare civilizacije dišeče rastline uporabljale za zdravljenje telesnih in duševnih težav že tisočletja, postaja vse bolj uporabljana veja holistične medicine. O človekovem odkrivanju in proučevanju vonjav od prvih civilizacij do današnje dobe, se bo voditeljica Liana Buršič pogovarjala z nočnima gostoma prof. dr. Damjanom Janešem, magistrom farmacije in mednarodno priznano certificirano aromaterapevtko Melani Kovač.
Prvi jesenski dnevi so prinesli zlata jabolka oziroma kakije in kmalu bodo oživele hiške s pečenim kostanjem. Prijazni dnevi so kot roka, ki človeka poboža in vas povabi na nočni obisk, na klepet z Mojco.
Vsak dan se ob poslušanju ali branju novic soočamo z nemirom na Bližnjem vzhodu. Pa ga dovolj poznamo? Ali razumemo, zakaj se prav tam, v zibelki civilizacije, že stoletja prepirajo in vojskujejo? So glavni krivec verska nasprotja? Morda boj za obvladovanje naravnih bogastev ali pa je, preprosto rečeno, narodom, ki sobivajo na zgodovinskem stičišču sovraštva, med islamom in krščanstvom, vojskovanje zapisano v genih. To je le nekaj vprašanj za pogovor z nočnim gostom, koprskim škofom, dr. Jurijem Bizjakom, poznavalcem Bližnjega vzhoda, ki se je v Jeruzalemu, v popku sveta, kot mu sam pravi, tudi strokovno izpopolnjeval iz zgodovine in arheologije. Tja pogosto odhaja tudi kot vodič na romanjih. Poznavanje regije in njene zgodovine bo z nami delil v nočnem obisku, na katerega ga je povabil Sandi Škvarč.
Danes po polnoči ste vabljeni, da se pridružite pogovoru z vsestransko umetnico Rado Kikelj Drašler, ki v svojem življenju išče resnico, takšno kot je, saj je zanjo le ta pogoj za kreativno delovanje. »Iščem resnico in skušam iz nje izhajati, tudi kadar je žalostna, jezna in nemočna. Resnica je neizprosna in tako doživljam pesem, glasbo, risbo, igranje, kadar počnem tiste stvari, ki morajo izhajati iz mene, kot iz avtorice«, pove Rada Kikelj Drašler, pevka zasedbe Orkestrada, intermedijska umetnica in interdisciplinarna ustvarjalka sodobnih umetnosti. Z njo se bo o tišini in glasbi, miru in kaosu ter o pisanih sanjah in prekomernem razmišljanju pogovarjala Lea Ogrin.
Z jesenjo se začenja tudi nova športno-rekreacijska sezona. »Živeti s športom in za šport« ali »zdrav duh v zdravem telesu« pa živi in udejanja naš tokratni nočni gost, mlad in vsestransko športno aktiven Mariborčan Žiga Ozmec. Pred kratkim se je vrnil z Nove Zelandije, kjer je bil na snemanju stote številke DVD-ja »Les Mills body pump« (Les Mils bodi pamp), ki bo prihodnje leto novo vadbeno gradivo vodečim tovrstne skupinske vadbe fitnes po svetu. Voditelj Zoran Turk ga je povabil v nočni program tudi zato, ker je Žiga kljub svojim mladim letom zelo vsestranski: je tehnik zdravstvene nege, maser, diplomirani varstvoslovec, inštruktor fitnesa, inštruktor in nacionalni Les Mils trener ter bivši vrhunski športnik – večkratni državni prvak in zmagovalec svetovnega pokala v Kickboxu (kikboksu) in zmagovalec več odprtih prvenstev in pokalov v kikboksu in Taekwondoju (tekvandoju).
V želji po osebnostni rasti in lažjemu spoprijemanju s težavami se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. To je splošna človeška lastnost. »Ko smo čuječni, smo tukaj in zdaj,« pravi psihologinja mag. Maja Bajt, gostja nocojšnjega Nočnega obiska. »Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati.« Kdor je čuječen, gleda na svet z otroškimi očmi: sprejemajoče, brez predsodkov, z radovednostjo in odprtostjo. V svojo družbo vas po polnoči vabita Maja Bajt in Iztok Konc.
Neveljaven email naslov