Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Na četrto majsko noč prihaja na obisk Miša Molk. In tu bi se lahko napoved kar končala. Ker Mišo vsi poznamo, ker Miše ni treba predstavljati. Kaj res? Lahko bi napoved seveda zavila tudi v drugo smer in se ujela v nizanje dosežkov, se potopila v brezštevilne pridevnike, ki jo oblegajo in s katerimi jo oblegajo, da bi ujeli neulovljivo. Iz česar sledi, da je tvegano napovedati, o čem bo ta noč med zvezdami pripovedovala, katero smer bo ubrala. Nobenih pričakovanj torej! Prisotni bodo srce, duša in um. Miša Molk v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
»Glasba daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji in življenje za vse«, je dejal starogrški filozof Platon. Kako se s to trditvijo strinjata nadarjena slovenska glasbenika tenorist David Jagodic, ki deluje v Dunajski operi, in skladatelj Anže Rozman z oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani.O njuni glasbeni zgodbi se z njima pogovarja Helena Urbanija.
David Kovšca in Boštjan Béltram sta imeni, ki ju le malokdo poveže v znano zgodbo. Če dodamo njuna vzdevka, Buda in Berto, je že nekoliko bolj jasno, ko dodamo Elvis Jackson, je jasno vse. Ajdovska ska-punk-rock zasedba je pred kratkim izdala peti album z naslovom Radio Unfriendly. V nočnem pogovoru, povabil ju je Sandi Škvarč, bosta Buda in Berto dokazovala, da je takšen samo naslov albuma.
Zveste ponočnjake voditeljica Mojca Blažej Cirje vabi, da jo pokličete, in zagotavlja, da vam bo prvomajski nočni klepet polepšal praznike. Ko pa se boste zjutraj zbudili, le pot pod noge, da ujamete še kak nagelj.
Na obisk na nočni program, ki bo potekal iz mariborskega studia, k voditeljici Simoni Kopinšek, prihaja vsestransko delujoči Nejc Birsa, socialni delavec, novinar, glasbenik in človek, ki verjame v boljši danes in jutri. S svojim delom se med drugim bori za ljudi, ki so zaradi duševnih stik odrinjeni na rob družbe. Ob tem bo spregovoril tudi o svojih spominih na otroštvo in prižiganje prvomajskih kresov. Bodite z nami ... po polnoči iz srede na četrtek.
V prvi uri nočnega programa smo spoznavali pojem »jezikovna forenzika«. Doc. dr. Ana Zwitter Vitez je razložila, kako strokovnjaki odkrivajo avtorstvo anonimnih pisem in katere so značilnosti pisanja, ki jih avtor sploh ne more zavestno nadzorovati. To metodo uporabljajo tudi velike koorporacije, ko želijo preučiti lastnosti kandidatov, ki se prijavijo na razpisano delovno mesto, včasih je jezikovna forenzika uporabna tudi za policijo.
Medtem ko v mestnih središčih kot gobe po dežju nastajajo urejeni urbani prostori in na obrobju mest rastejo visoke poslovne stavbe, se v urbanističnih načrtih tu in tam pojavi siva pega v obliki propadajoče hiše. Stene starih, zapuščenih, osamljenih in žalostnih stavb šepetajo številne zgodbe, ki pa jim znajo prisluhniti le redki. Mednje sodi svobodna umetnica in fotografinja Viktorija Rozman Bitenc, ki s svojimi fotografijami odkriva pozabljeni svet, ki se skriva za zaraslim vrtom, propadajočimi lesenimi vrati ali razbitim okenskim steklom. Razkrila nam ga bo v Nočnem obisku, kmalu po polnoči. Z njo se bo pogovarjala Darja Pograjc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pliskovljani se za metlarje okličejo vsaj enkrat letno, ko odprejo svoje borjače. Odprti borjači je namreč naslov tradicionalne prireditve, ki na ta del Krasa pritegne številne izletnike in turiste. S prireditvijo, ki ima pretežno etnološki značaj, želijo obuditi spomine na nekdanje življenje Kraševcev in spomniti na bogato naravno, kulturno in tehnično dediščino tukajšnje pokrajine. Lauro Lozej iz Mladinskega hotela, Bredo Durcik, predsednico Razvojnega društva Pliska, kamnoseka Jerneja Bortolata in domača glasbenika Ivana in Tilna Bortolata bo gostila voditeljica Barbara Čepirlo.
Profesorica matematike in pedagogike, avtorica knjige Življenje brez glutena, bolnica s celiakijo in KVČB, ki pravi, da celiakija ni dieta, temveč način življenja.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
"Pravljice, pa naj bodo žalostne, poučne, zabavne ali strašljive, so neizčrpen vrelec življenjskih modrosti in resnic," pravi nocojšnji nočni gost Stane Ivanov. Njegova pravljična zgodba se je začela pred osmimi leti. Svojo prvo pravljico je predstavil otrokom, jo obogatil s petjem in pospremil s tremi inštrumenti - ksilofonom, trianglom in tamburinom. Mladi poslušalci so glasbena pripovedovanja spremljali z navdušenjem, to pa mu je dalo dodaten zagon in motivacijo. Iz ene pravljice jih je nastalo mnogo več, dodal jim je še uganke in pesmice ter razširil število malih inštrumentov. O svoji ljubezni do pravljic, glasbe in igranja se bo s Stanetom Ivanovom pogovarjala Tadeja Bizilj.
Filmska in televizijska režiserka Varja Močnik je urednica programa v Slovenski kinoteki in programska vodja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok v Izoli. Filmska umetnost je njen poklic in njena ljubezen. V ponedeljkov nočni program bo prišla naravnost s festivala filmov groze, z zaključne projekcije filma Kaj počnemo v mraku. Vampirskim temam se seveda ne bo mogoče izogniti. A brez skrbi, ne bo kurje polti! Obeta se mirna, malce nostalgična filmska noč, prepojena z magijo filmskega platna, polna kinotečnih skrivnosti in otoških novosti. Filmske kolute bo z Varjo Močnik odvijala Nada Vodušek.
Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!
Letošnji istrski maraton sta zaznamovali množica udeležencev od vsepovsod dobra organizacija in delo prostovoljcev. Med njimi je bila tudi Ana Radivo, ki se je prvi dan preizkusila kot prostovoljka, drugi dan pa kot tekačica na malem maratonu, na katerem je z odliko premagala 21-kilometrsko progo. Na klepet jo je povabil Iztok Novak Easy, ki bo to noč poskrbel, da vam bo prijetno tudi ob njegovi glasbi.
Pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so imeli lani kar 485 intervencij, v katerih so odstranili skoraj 8700 kosov različnih nevarnih predmetov, od topovskih granat, min, ročnih bomb do streliva. To v povprečju pomeni, da so imeli kar 1,3 intervencije na dan. Ta neeksplodirana ubojna sredstva večinoma izvirajo iz I. in II. svetovne vojne. Zato smo na Nočni obisk povabili poveljnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darkoa Zonjiča. Ki je na začetku pogovora pojasnil, kaj neeksplodirana ubojna sredstva sploh so.
Pred štirimi leti so krajani z območja osrednjih Slovenskih goric ustanovili zadrugo Dobrina, saj so želeli narediti več za povečanje samooskrbe in na ta način povezati manjše, tradicionalne kmetije. Danes je v zadrugo vključenih že 59 članov, njena predsednica Milojka Fekonja, doktorica kmetijskih in biosistemskih znanosti, bo naša gostja nekaj po polnoči. predstavila nam bo uspehe pri ozaveščanju ljudi o lokalni preskrbi in skrbi za zdravo, ekološko pridelano hrano. Z Milojko Fekonja se bo pogovarjala Darinka Čobec.
»Zaradi diamantov so še danes po svetu vojne – ne vedno krvave, ampak tudi ekonomske in izkoriščevalske,« pravi doktor geoloških znanosti Miha Jeršek. V službi se ukvarja z redkimi in dragimi kamni, v prostem času pa goji sivko. Po polnoči nas bo popeljal v svet draguljev in nič manj dragocenih kabošonov in meteoritov. Skupaj bomo zrli v nočno nebo, šteli utrinke in šli po poti sodobnih alkimistov, ki še vedno iščejo postopek, ki bi navadno kovino spremenil v zlato. Dr. Miha Jerška je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.
Na nočni obisk prihaja "Punca iz tvoje ulice", slovenska pevka in avtorica glasbe, ki se je prvič slovenski javnosti predstavila v Bitki talentov. Pred dnevi je izšel njen glasbeni prvenec, ki ga je ustvarjala zadnjih pet let. Glasba, ki jo spremlja že vse življenje, hkrati razkriva tudi veliko resnic o njej sami. Poleg tega, da ob ustvarjanju neizmerno uživa, zadnje čase tudi veliko riše. Vsaki skladbi je narisala likovno upodobitev, nekatere od teh slik pa je umestila tudi v dizajn albuma. O glasbenem ustvarjanju, se bo z Anjo Baš pogovarjal Marko Rozman.
Današnja moda se neprestano spreminja in posledično usmerja ljudi v konstantno potrošnjo oblačil. Kot alternativa hitri modi, neodgovorni potrošnji in neosebnemu odnosu do oblačil se je izoblikoval projekt shirting. Kontinuiran modni projekt, ki je prejel nagrado za spremljevalni program BIO50 : ZDAJ , temelji na kritičnem razmišljanju o modi in modni industriji ter o posledicah, ki jih ima na družbo in okolje. Spodbuja drugačen pogled na modo in oblačenje. Produktno izhodišče projekta je srajca, ki potuje od uporabnika do uporabnika. Vsaka srajca predstavlja interakcijo med oblikovalcem in vsakim naslednjim nosilcem, skozi te interakcije pa se vzpostavljajo povezave ter ozaveščanje širše skupnosti. Več o projektu Shirting bodo povedali gostje nedeljskega Nočnega obiska voditeljice Tine Lamovšek: Lucija Jankovec, Elena Fajt in Dejan Krajnik.
Neveljaven email naslov