Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Na nočni obisk obisk prihaja Orlando Uršič, pisatelj, urednik, založnik in ob vsem tem, svojevrsten literarni in družbeni bojevnik. Na pisateljsko pot je stopil z romanom Gosposka, mater si ozka … po katerem je lani nastal tudi celovečerni film v režiji Marka Šantiča. V tem romanu je Orlando Uršič izpisal svojo bridko življenjsko izkušnjo, ko so ga zaradi težkih družinskih razmer nastanili v vzgojni dom, od koder ga je pot vodila v boj za preživetje. Danes je Orlando Uršič uspešen avtor, založnik, mož in oče. Z njim se bo pogovarjala Simona Kopinšek.
"Sicer nisem nočni tip in ob tej uri običajno trdno spim, če le nisem dežuren ali kje v gorah - možnost, da predstavim vprašanje helikopterskega reševanja v Sloveniji, pa je dobra motivacija," je na povabilo na Nočni obisk odgovoril zdravnik in gorski reševalec Iztok Tomazin. Slovensko javnost namreč že dalj časa glasno opozarja na birokratske ovire pri reševanju življenj s helikopterji. Prav tako strasten kot pri svojih službenih obveznostih je tudi v dejavnostih, ki zapolnjujejo njegov prosti čas. Iztok Tomazin je vrhunski alpinist, ekstremni smučar, zmajar in jadralni padalec, pa tudi fotograf, pisatelj in pesnik. V studio nočnega programa ga je povabil Iztok Konc.
Na nočni obisk smo tokrat povabili Mašo Pavoković. Je ena tistih, ki vedno sodeluje na več projektih vzporedno, včasih novinarka in voditeljica, drugič organizatorka in predstavnica za odnose z javnostmi. Nedavno je še z enim svojim projektom Ljubljano postavila na zemljevid sproščenega in inovativnega druženja. Čeprav v njenem Ziferblatu nudijo kavo, ni kavarna, ampak prostor namenjen druženju in spoznavanju ljudi. Tam je, kot pravi Maša, vse zastonj, le čas ne. Zakaj, izveste v Nočnem programu, ki ga pripravlja Ana Skrt.
Doula je usposobljena in izkušena ženska, ki nudi čustveno, informacijsko in fizično podporo porodnici in njenemu partnerju v času nosečnosti, med porodom in po njem. Je spremljevalka, ki nima nujno medicinske izobrazbe, dobro pa pozna fiziologijo poroda in je v večini primerov tudi sama rodila. Ena prvih doul v Sloveniji, Nina Jenšterle, ob prihajajočem svetovnem tednu doul prihaja na nočni obisk. Kakšna je vloga doule pred, med in po porodu, kako lahko postaneš doula in kako nanje gleda medicinsko osebje? Nino Jenšterle gosti Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja Petra Doljak, oblikovalka in doktorandka krasoslovja, ki prav zdaj piše disertacijo o trajnostnem razvoju Krasa, ukvarja pa se s ponovno uporabo najrazličnejših materialov. Že več kot desetletje vodi projekt, ki ga je poimenovala 100-odstotna RE-AKCIJA, v okviru katerega izdeluje najrazličnejše stvari iz odpadnih materialov. S Petro Doljak se bo pogovarjala Karin Zorn.
Dorijan Zabukovšek je eden izmed ljudi, ki so svoje življenje posvetili pomoči drugim. Poklicno in prostovoljno, kot reševalec in kot gasilec. Oboje je tudi združil, saj kor reševalec uči gasilce, kot gasilec pa si z znanjem pomaga pri svojem poklicnem delu reševalca. Ob prostem času predvsem mož in očka kakšen trenutek izkoristi tudi za posebno strast – motor. Če bi lahko, bi z veseljem postal tudi reševalec na motorju, kot imajo to urejeno na reševalnih postajah v Kopru, Mariboru in Ljubljani – vendar se mu zdi, da v Celju, kjer dela, kaj takega ne bi bilo smotrno. Prihaja iz gasilske družine in je mož in oče v družini, kjer sta z ženo oba zaposlena v zdravstvu, obe hčerki pa sta, tako kot starša, tudi prostovoljni gasilki. Ponosno pove, da sta hčerki podedovali občutek za pomoč drugim in sta v svojem okolju že dejavni, če pride do situacije, ko je treba nekomu pomagati. Tudi sicer, pove, sta hčerki njegovo zatočišče in vir neusahljive energije. Kot tudi njegova žena, ki jo je spoznal ob delu na urgenci in mu je nekoč v jezi rekla, da z njim ne bi hotela biti nikoli, pa če bi bil zadnji moški na tem svetu.
Na nočni obisk smo povabili mladega, mednarodno uveljavljenega skladatelja, pedagoga, avtorja glasbe in letošnjega dobitnika nagrade Prešernovega sklada Vita Žuraja. Njegovo ustvarjanje sega predvsem na področje orkestrske in komorne glasbe, velja pa tudi za strokovnjaka na področju računalniške notacije. Spregovoril bo tudi o koncertu na odprtju Slovenskih glasbenih dnevov, v petek 13. marca, kjer bo slovensko praizvedbo doživela njegova skladba Changeover. Z Vitom Žurajem se bo pogovarjal Teodor Bostič.
Olje bomo spravljali v Bolje. Malo za hec, vendar gre za besedno igro z imenom mladega socialnega podjetja, kjer v resnici počno prav to – zbirajo in predelujejo odpadno jedilno olje. Niso prvi in ne edini, je pa načrt, in tega nameravajo začeti kmalu uresničevati, kako predelati to olje, zanimiv. Razkril nam ga bo mag. Bogdan Dobnik, sicer predsednik nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA SLOVENIJA. In tudi o tem bomo govorili – zakaj je pomembna povezava podjetništva in človekoljubja. Seveda pa se bomo tudi skupaj učili, kako pravilno odvreči domače odpadno jedilno olje. Osnovni odgovor najbrž že slutite – nikakor v odtok ali straniščno školjko. Bogdana Dobnika gosti Tina Kralj.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neža Bračun je študentka radiologije, ki se v prihodnosti vidi le v glasbi. Je pevka, ki pravi, da ni muha enodnevnica. Na glasbeni sceni namreč deluje že več kot šest let, uspešno sodelovanje s številnimi slovenskimi glasbenimi izvajalci pa ji je dalo dodaten zagon, da se preizkusi tudi kot solistka. Pred kratkim je tako Neža izdala svojo prvo glasbeno zgoščenko z naslovom Seznam želja. O njenih izkušnjah, željah in načrtih v glasbenem svetu, se bo z Nežo Bračun Nessy pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na osmomarčevsko noč prihaja na obisk Maja Hawlina, konceptualna in kreativna vodja Studia Poper. Psihologinja, ki jo zanimajo reči vsakdanjega življenja in komuniciranje družbenih tem v javnem prostoru, aktivno državljanstvo in ekonomija daru. O angažiranem delovanju, prostorskih akcijah, o čudežni besedi kreativnost, o potovanjih v neznano in seveda tudi o družbeni vlogi in moči žensk se bo z Majo Hawlina pogovarjala Nada Vodušek.
Kras iz Repna v zaledju Trsta je najvišje uvrščen slovenski nogometni klub v Italiji, saj nastopa v tamkajšnji 4. ligi. Pred kratkim je z zapleti okrog derbija s Triestino zelo razgibal tržaške športno-politične in družabne kroge. Kako se kot slovenski športni kolektiv prebijajo v tamkajšnjem okolju, bomo govorili s predsednikom kluba Goranom Kocmanom. Goran je tudi glasbenik, predvsem pa zaveden Slovenec, ki ga bo nekaj po polnoči gostil Sandi Škvarč.
Na Nočni obisk je Janez Vedenik povabil nadarjenega mladega slikarja Žiga Hriberška, diplomanta slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pravi, da s svojim delom ves čas išče samega sebe, kar mu omogoča proces ustvarjanja. Žiga je izjemen avtor portretov. Največji uspeh je dosegel na tekmovanju Derwent Art Prize, ko je med skoraj 4000 ustvarjalci z vsega sveta za stvaritev Iskanje izgubljenega časa zasedel šesto mesto. Sledila je razstavna turneja po Veliki Britaniji z začetkom v londonski galeriji The Mall Galleries.
Terapija s pomočjo živali predstavlja pomembno medicinsko, socialno-pedagoško in psihoterapevtsko obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolnih otrok in psihiatričnih bolnikov. Pred desetimi leti je bila v Starošincah ustanovljena fundacija Nazaj na konja, ki s terapijami s konjem pomaga ljudem s posebnimi potrebami. Na nočni obisk prihajata Alexander Goljevšček soustanovitelj in član upravnega odbora fundacije in Metka Demšar Goljevšček, ki v Konjeniškem parku oskrbuje in vodi šolo jahanja. Z njima se bo pogovarjala Darinka Čobec.
Bazarji semen in sadik, modularni vrtovi, Zelemenjava, Štafeta semen in številne druge iniciative dokazujejo, da se tudi v mestih vse bolj zavedamo kako dragocena je kakovostna in sveža hrana. Prenesti košček podeželja na svojo teraso ali balkon je svojevrsten uspeh. V Nočnem obisku bo Darja Pograjc z ekonomistko, neodvisno aktivistko samooskrbe in pobudnico akcije Oskrbimo Slovenijo Ireno Rotar spregovorila o urbanem vrtičkarstvu ter o pomenu samooskrbe, pravične ekonomije in spoštovanja tradicije. Prisluhnite nam po polnoči.
Mankica Kranjec je slovenska fotoreporterka mlajše generacije, vedno jo zanima odkrivanje novih idej in zgodb. Vnukinja pisatelja Miška Kranjca je svoje zanimanje za fotografijo pred desetimi leti združila z nenehno željo po raziskovanju sveta. Kot svobodna fotografinja svoje (foto)reportaže objavlja v domačih in tujih revijah, časopisih in spletnih medijih. Sodeluje z različnimi organizacijami, kot sta Google in Greenpeace, njene fotografije pa so objavljene tudi v več knjigah in publikacijah. O njenem delu in popotovanjih se bo z Mankico Kranjec pogovarjal Marko Rozman.
Puf na puf, hop hop hop…prepeva gostja nedeljskega Nočnega obiska. Lahko jo pokličete Katja ali Katarina – odzvala se bo na obe imeni! Je pa res, da na glasbene odre stopa kot Katarina Mala. Med pripravo na bodočo materinsko vlogo aktivno skrbi tudi za svoj v februarju izdan album Ciao ciao, ki je dozoreval počasi, a z ravno pravšnjo hitrostjo. Če želite slišati glas slovenske pevke tako med intervjuvanjem kot v skladbi, se nam pridružite v zgodnjih nedeljskih urah. Voditeljici Tini Lamovšek bo Katarina Mala povedala vse o svoji ljubezni do potovanja, ekstremnega športa in nastopanja v živo.
Nekaj po polnoči bomo gostili goriško skupino The Indicals. Zasedba se pri ustvarjanju ne omejuje z zvrstmi, zato ponuja raznolik repertoar: od priredb slovenskih zimzelenih, do jazza, rock’n’rolla in bluesa. Zadnje čase simpatizirajo tudi s ska glasbo. Izogibajo se standardnim merilom, skušajo biti živi, pristni in izvirni, kar jim tudi uspeva. O tem bodo pripovedovali voditelju nočnega programa Boštjanu Simčiču, ki jih bo gostil v novogoriškem studiu Radia Koper.
Vloga umetnosti je bila vedno večplastna, njen primarni smisel pa ta, da prebudi gledalčeva čustva, čute in občutja. Mladi slikar Žiga Bratoš slikarstvo vidi kot veliko odgovornost. Že od časa študija je usmerjen v razvijanje metod poučevanja mladih in odraslih amaterskih slikarjev. Kot mentor se udeležuje dobrodelnih dogodkov, kjer likovno ustvarjajo psihično in fizično prizadeti ter socialno ogroženi otroci in odrasli. Že več let sodeluje tudi z zaporniki v Zavodu za prestajanje kazni na Dobu. O zgodbah življenja in umetnosti se bo s slikarjem in likovnim andragogom Žigo Bratoša gosti Peter Močnik.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov