Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Na nočni klepet prihaja psihologinja Petra Štampar, ki kot vodja tima za zaposlitveno rehabilitacijo v podjetju CenterKontura skrbi ne samo za svetovanje, ampak tudi nudi pomoč pri uspešnem vključevanju uporabnikov storitev na trg dela. Je soavtorica priročnika za delodajalce »Osebe z motnjami avtističnega spektra na trgu dela«, premišljuje pa tudi o ponovni vpeljavi plesne vadbe z elementi plesne terapije. V Nočnem obisku bo s Petro Štampar poklepetal Sandi Horvat.
Igralca Rafaela Vončino smo pred dobrimi desetletji spremljali na gledališkem odru, v filmu, na televiziji. Vsepovsod ga je bilo polno. Življenje pa mu je kasneje postavilo preizkušnje, s katerimi se ni znal najbolje soočiti. Zadnjih deset let ga sicer vidimo tudi na različnih odrih, vendar predvsem kot interpreta Kosovelove poezije. Danes dela na sežanski obrtni zbornici, še vedno sicer ustvarja, predvsem modelira železnice in se trudi, da bi življenje postavil na stabilne tirnice. Z njim se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Alido Klemenčič, avtorico knjige Dolga je ta pot, kjer opisuje svoje okrevanje po hudi možganski poškodbi. Spoznajte to pogumno žensko, ki se ji je življenje pred skoraj dvema desetletjema v hipu postavilo na glavo, a ji je z vztrajnostjo – kljub temu, da je med okrevanjem nemalokrat pristala na dnu, tako fizičnem kot psihičnem – uspelo na novo zaživeti. Prikrajšana za prenekatero fizično sposobnost, ki je bila prej samoumevna, a obogateno z modrostjo, ki jo prinese takšna preizkušnja in ki daje misliti vsakomur. Vabljeni k poslušanju na Prvem, z voditeljico Višnjo Fičor, malo po polnoči!
»Žalost je čustvo, ki ga moramo sprejeti, moramo si ga dovoliti, a po določenem času ga je enostavno treba izpustiti. Ta proces je, kot ga lahko zaznam po profesionalni plati in iz osebne izkušnje, načeloma najtežji prvo leto. Takrat se namreč »obrnejo« vsi pomembni trenutki: prvi božič brez te osebe, prvo novo leto, prvi rojstni dan, prva obletnica. Vse je »prvič«. Ko to vidiš, ko imaš izkušnjo, da tudi »ta prvič«, čeprav zelo boleče, mine in da življenje teče naprej, pa se mi zdi, da da to ljudem neko energijo, da peljejo življenje po svojih tirnicah,« razmišlja direktorica mariborskega pogrebnega podjetja Lidija Pliberšek. Z nekdanjo direktorico trženja v enem od tekstilnih podjetij, ki s svojim pristopom spreminja percepcijo pokopališč, se je pogovarjala Sara Zmrzlak. O neizogibnem koncu slehernika, ki nas postavlja pred izzive, s katerimi se, če si to želimo ali ne, moramo soočiti.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Tokrat bomo govorili o več zvrsteh njenih popevk in šansonov: pretežno o realističnih, pa tudi o tistih, ki pojejo o glasbi, človekovi eksistenci in ljubezni. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V studio prihaja Američan slovenskih korenin, ki je Slovenijo prvič obiskal pri svojih petih letih in jo od takrat obiskuje skoraj vsako leto. Živi in dela v Clevelandu, kjer skrbi za skupnost tam živečih Slovencev in njihovih potomcev ter skrbi, da se povezave med Slovenijo in Ameriko ne bi nikoli prekinile. Marsikdo v Sloveniji ga pozna, saj s svojo radoživostjo, ameriško slovenščino in neštetimi zgodbami, privablja nasmeh, hkrati pa deli neizmerno znanje in poznavanje tako slovenske kot ameriške kulture. Čeprav je po izobrazbi zgodovinar, prestopa okvirje svojega področja in se ukvarja z etnologijo, pisanjem, novinarstvom in še bi lahko naštevali. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Joa Valenčiča.
Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.
Prva ura programa ponuja besede 103-letnega Ivana Bevka iz Idrije. Čeplez je njegov rojstni kraj … Spomini polni žalosti, a tudi sreče in veselja ter besede modrosti prihajajo, predvsem o povezanosti z naravo, ki jo občuduje. V Idriji ga je obiskala Smilja Baranja.
Knjižnice kot hrami znanja, vseživljenjskega učenja ter odprtega prostora za vse državljane imajo v družbi zelo pomembno vlogo. Tega se še posebej zaveda dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že 30 let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti pzačela kot knjižničarka v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Letos poleti je tudi uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo s temo domoznanstva in kulturne dediščine. Koliko časa ji ob vsakdanjem hitrem tempu in številnih obveznostih ostane za dobro čtivo ter s katerimi tehnološkimi novostmi se bodo srečale knjižnice prihodnosti, boste izvedeli v tokratnem pogovoru dr. Teje Zorko z voditeljico Tadejo Bizilj.
Na nočni obisk smo povabili Urško Šobak, avtorico knjige Ej babi, tega pa mi nisi pokazala. Tako kuharski recepti naših babic ne bodo šli v pozabo, ampak se bodo še naprej prenašali iz roda v rod. Oživljal jih bo voditelj Robert Zajšek.
V Ljubljani se v prijetnem jesenskem obdobju odvija maraton. Krasen čas je za sprehod, za potepanje s psom in za čaj na Rožniku ali kakem drugem hribu. Noči pa so dolge in ko nam bodo drug teden premaknili kazalce na uri, bodo še daljše. No, popoldne, kmalu po peti uri se bo že stemnilo. Voditeljica nočnih klepetov Mojca Blažej Cirej pravi, da v temi pride v službo in v temi odide, vsaj na običajen delovni dan. Vas pa v nočni spet vabi k pogovoru, brez vas je dobesedno bosa.
Tokratnega gosta nočnega obiska nekateri poznajo kot zdravnika v ambulanti za bolezni ščitnice in diabetes v novogoriškem zdravstvenem domu. Drugi kot vrhunskega parašportnika, ki se je v karieri lotil več različnih športov. Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je predan zdravnik, kar so prepoznali tudi pacienti. Letos so mu podelili naziv Moj diabetolog. Prav tako vztrajen in trmast je v športu. Prihodnje leto ga čaka že četrti nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu, drugi v lokostrelstvu. Veliko mu pomeni družina, ki ga neomajno podpira, rad pa tudi poje, saj je član Komornega zbora Ipavska. Svojo življenjsko zgodbo bo predstavil v prvi uri nočnega programa, ki ga tokrat pripravlja Karin Zorn Čebokli.
Ne dogaja se pogosto, da bi zakonca delila strast do istih stvari. Vsaj ne tako intenzivno, kot to počneta alpinista, gorska reševalca ter avtorja številnih vodnikov v tako imenovani nekoristni svet Irena Mušič Habjan in Vladimir Habjan. V njuni družbi se bo v nočnem programu na številna brezpotja vseh vrst podal voditelj Jure K. Čokl.
V nočnem programu se bomo spomnili gostovanja ultramaratonske kolesarke Bernarde Jurič. Gradbena inženirka preživlja svoj prosti čas na kolesu in na smučeh, in zagotovo ni Slovenke in Slovenca, ki še ni slišal za vsaj enega od njenih kolesarskih podvigov – v zadnjem času je nanizala tudi nekaj ultramaratonskih: bila je na dirki po Maroku in po Aljaski, kolesarila je od poljskega Krakova do španske Tarife, pa tudi po Kirgiziji. Že trikrat je kolesarila po Avstraliji in svoje občutenje dežele ‘tam spodaj’ opisala v knjigi 12.000 kilometrov greha. Pred mikrofon jo je povabila voditeljica Helena Ajdnik.
Doktorica medicinske antropologije že dve desetletji spremlja in preučuje uporabo komplementarne medicine v Sloveniji. Raziskuje tradicionalne zdravilne prakse pri nas in po svetu, kjer veljajo za dobrodošle dopolnilne metode. Ena izmed njih je tudi aromaterapija, s katero se intenzivno ukvarja. Vonj je povezan z našim limbičnim sistemom, ki vpliva na naše razpoloženje, spomine, hrepenenja, želje. Sprehod po dišečem rožnem vrtu ni samo vizualno doživetje, tudi vonj dišečih vrtnic blagodejno vpliva na nas. Eterična olja, v katerih so zbrane dragocene esence rastlin, nam lahko pomagajo k boljšemu počutju. Psihološki učinek aromaterapije zmanjšuje stres, napetost ali potrtost. Nedavno je potekal kongres o prihodnosti integrativne in komplementarne medicine, na katerem je imel otvoritveni nagovor generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, dr. Sungchol Kim, direktor za tradicionalno, komplementarno in integrativno medicino pri WHO, pa je na njem aktivno sodeloval. Različne prakse z roko v roki so pot k razumevanju celostnega zdravja, o katerem tudi naša gostja predava na mednarodnih konferencah, simpozijih in univerzah. Doktorico medicinske antropologije Katerino Vidner Ferkov je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V noči na ponedeljek bomo gostili Marjana Kogelnika, ki je že vsaj desetletje pomembno vpet v varovanje naše prehranske varnosti. Svarilo je resno, ne smemo dovoliti propada malih kmetij. S projektom oskrbovalnica.si ter desetinka združuje in varuje kmete ter nas, potrošnike. Marjan ima tri sinove. Po tistem, ko si je ustvaril družino, se je še bolj nagibal k naravi in vsa znanja želel podeliti z drugimi, preprosto zato, ker so dobra. Svet mikroorganizmov, ki celijo zemljo in oživljajo nas, revitalizirana voda, lokalno, znanja, navade in običaji ter pristnost Slovencev, to so teme, ki jih močno čuti. Večino svojega življenja je vegetarijanec. Brez, da bi nam zaupal recepte za najboljše ajdove žgance, ki jih pripravlja po koroško, pečene kostanje, shranjene v med in kandiran česen, ki je, kot pove Marjan, fantazija, ravno v tem tednu je iz kleti prinesel kozarec, v katerem je fermentiral dlje kot ko je na svetu njegov najmlajši sin, ki ima 12 let, ga ne bomo pustili spati. Bodite z nami. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, profesorica pedagogike, magistrica sociologije kulture, raziskovalka kulture rojevanja, svetovalka ženskam v duševnih stiskah v nosečnosti in po porodu, je pa tudi ljubiteljica narave, mati in pesnica. O svojem raziskovalnem delu, ki med drugim vključuje študije o pomenu zvočnega okolja pri rojevanju ter o svojem umetniškem ustvarjanju bo Zalka Drglin pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V tokratnem nočnem programu, ki bo vse do jutra primorsko obarvan, smo v prvo uro na klepet povabili mamo in sina, dr. Nelido Nemec, umetnostno zgodovinarko in Matjaža Nemca, evropskega poslanca. Različne oblike dvojin srečujemo v naših življenjih, vsak odnos se začne med ti in jaz, a prvi je med mamo in otrokom. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Glasbena skupina Flirrt ustvarja in nastopa že 26 let. Svoje občinstvo navdušuje s po večini ljubezenskimi skladbami, za katere besedila ustvarja pevec skupine Rok Lunaček. Nedavno je v novi izvedbi izšla njihova pesem Ona, ki sicer šteje že 23 let, številni pa se veselijo prihajajočega koncerta v ljubljanski Cvetličarni. Z Rokom Lunačkom, gostom Nočnega obiska malo po polnoči, se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni obisk prihajata šolnika Zvonko Kustec in Franc Čuš. Prvi se bo v soboto poslovil od dvajsetletnega ravnateljevanja Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru, drugi bo stopil na njegovo mesto. Po eni bomo govorili o »Knjigi o uri«, ki predstavlja poldrugo stoletje stavbe sedanje prve gimnazije v Mariboru. Srečali se bomo še z jubilejem Krajinskega parka Goričko, dodali posnetek koncerta zasedbe Toti big band in proti jutru še četrtkovo rezino zgodovine. Voditelj bo Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov