Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nataša Briški

23.10.2016

Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.

Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.

Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?

Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.

 

Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.

 

Odprave se bo udeležilo 12 žensk

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.

 

Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.

 

Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.

 

Zid - the wall

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.

 

Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?

Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.

 

Šotorišče med potjo

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.

 

Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.

 

Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.

 

 


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nataša Briški

23.10.2016

Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.

Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.

Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?

Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.

 

Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.

 

Odprave se bo udeležilo 12 žensk

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.

 

Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.

 

Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.

 

Zid - the wall

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.

 

Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?

Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.

 

Šotorišče med potjo

foto: The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2017

 

Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.

 

Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.

 

Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.

 

 


16.09.2023

Jan Baruca

V prvi uri nočnega programa gostimo Jana Baruco, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se bo vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič.


15.09.2023

Lea Bernik

Gostja petkovega Nočnega obiska v ospredje svojega delovanja postavlja Jungovo misel: “Nisem to, kar se mi je zgodilo, temveč to, kar izbiram.” Specializantka psihodinamske psihoterapije končuje doktorski študij na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, v disertaciji raziskuje vpliv podpornih odnosov na razvoj odpornosti pri ljudeh z gibalno oviro. Pri znanstveni raziskavi izhaja iz svoje izkušnje in izkušenj ljudi z ovirami in njihovih bližnjih, v Nočnem obisku pa je govorila tudi o institucionalnem nasilju. Gostja petkovega nočnega programa je sicer uporabnica osebne asistence, zato je spregovorila tudi o pomanjkljivostih instituta, ki je ta hip v postopku prenove. Leo Bernik, ki ji ni tuj niti umetniški izraz in občasno piše za LUD Literaturo, je pred mikrofon povabila voditeljica Eva Lipovšek.


13.09.2023

Katarina Grabnar Apostolides

V prvi uri nočnega programa bo gostja Katarina Grabnar Apostolides, soavtorica navdušujočega prepleta priročniškega vodnika po gobjem svetu in osebne zgodbe dekleta, ki ji je ljubezen do narave pomagala ubežati odvisnosti. Zadnja vijoličasta bledivka zato ni le gobarski priročnik, temveč avtoričina biografija, v kateri je spregovorila o svoji boleči življenjski zgodbi. V nadaljevanju noči boste slišali pogovor z znanim karikaturistom in striparjem Cirilom Horjakom in čilim 90-letnim Avgustom Seničarjem. Za konec pa še glasbeni potep po Špancirfestu v sosednjem Varaždinu. Voditeljica bo Darinka Čobec.


13.09.2023

Gašper Kralj

Pisanje je pri njem nezanesljivo opravilo, ki ga prečijo dolge prekinitve, vendar je napisal že dva romana: Rok trajanja in Škrbine. Oba sta pritegnila kritike in bralce. Je tretji v nastajanju? Morda bomo odgovor izvedeli v nočnem pogovoru. Romanopisje ima moč, da seže tja, kamor si drugače najbrž ne bi upal, pravi pisatelj. V pisavi si nedvomno upa daleč, skozi vse praznine in gostote, skozi vse okruške, ki se v pripovedi sestavijo v celoto. Kako in koliko je pisatelj povezan s svojimi liki, s pripovedovalci, ki imajo ime ali pa ga tudi nimajo? So sledovi intimnih izkušenj izmišljeni ali stvarni? O tem lahko bralec samo ugiba. S prvencem Rok trajanja se je uvrstil med finaliste za najboljši literarni prvenec in v ožji izbor za nagrado kresnik. Za svoj drugi roman Škrbine je leta 2021prejel Cankarjevo nagrado. Gašper Kralj, doktor socialne antropologije, je tudi prevajalec. Med drugim je skupaj s Tino Malič v slovenščino prevedel deli izjemnega urugvajskega avtorja Eduarda Galeana Otroci dni in Narobe, šola narobe sveta. V narobe svetu nas učijo, kako se sprijazniti z resničnostjo, ne kako jo spremeniti, pravi Galeano. V pisanju pa je vse mogoče. Gašper Kralj je nočni gost Nade Vodušek.


10.09.2023

Jaka Škapin

Konec avgusta je v okviru projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, potekal simpozij z naslovom Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Eden od gostov simpozija je bil umetnik Jaka Škapin, ki deluje v Londonu in kot glasbenik sodeluje pri vokalno gibalnih improvizacijah v zdravstvenih in negovalnih okoljih. Od leta 2016 soustvarja program Plesati s Parkinsonom, pri katerem v obliki delavnic in nastopov vključuje plesalce s Parkinsonovo boleznijo in njihove najbližje. O pomenu glasbe za zdravje in dobro počutje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


09.09.2023

Saša Zidar

Gost nočnega programa pogosto gleda v nebo. Še raje v vremensko postajo, ki jo je postavil na dvorišču svojega doma in zelo rad tudi proti vrhu Snežnika, kjer zaključuje postavitev meteorološke postaje. Ljubiteljski meteorolog, Saša Zidar, je po izobrazbi informatik, združil pa je več svojih hobijev, tudi fotografijo. O vremensko turbolentnem poletju in še čem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.


08.09.2023

Specialni pedagog Marko Kalan

V studio je prišel specialni pedagog, ki dela v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, v žargonu bolj znanim pod imenom Gotska. Ukvarja se s težavami otrok in mladostnikov, zaradi katerih ti potrebujejo pomoč in prilagajanje učnih programov v osnovni in srednji šoli. Zato je njegov obisk ob začetku šolskega leta še toliko bolj pomemben. Na nočni obisk in v studio Prvega je Gašper Stražišar povabil Marka Kalana.


07.09.2023

Meta Pivec, Alenka Kugerl in Aleksandra Kelc

V prvi uri nočnega programa vas bomo povabili na Festival dobrega počutja, ki bo v sredini meseca septembra v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Tema letošnjega je samooskrba. Pestro tematsko dogajanje za vso družino bodo predstavile Meta Pivec, Alenka Kugerl in Aleksandra Kelc. Po eni bo naša sogovornica mačja terapevtka Pšenica Kovačič. Po izobrazbi je diplomirana slikarka in univerzitetna diplomirana oblikovalka, sicer pa tudi certificirana strokovnjakinja na področju dobrobiti in vedenja mačk. Nato pa bo do petih sledila še lestvica Top 17, praktični nasveti za začetek novega šolskega leta in zgodovinski pregled. Voditelj Robert Zajšek.


04.09.2023

Noč šansonov: Šansoni Marjane Deržaj

Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Danes se bomo zadržali ob tistih njenih popevkah in šansonih, ki jih lahko opredelimo kot ljubezenske, to pa pomeni, da pojejo o ljubezenski sreči in nesreči, o veri v ljubezen, pa tudi o dvomih vanjo, o ljubezni, ki je lahko idealistična ali pa realistična. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


03.09.2023

Mojca Fo

Na Nočni obisk prihaja slikarka in ilustratorka, nekoč arhitektka, Mojca Fo. Sprehodili se bomo po poti od arhitekture do slikarstva. Po poti, ki je postregla z veliko izkušnjami, še več preizkušnjami. Stavek s katerim živi in ustvarja je "Je suis Artiste". Biti umetnik je neizprosna nuja. Pravi, da s slikami piše zgodbe, svojo zavest pa širi s potovanji. Kaj jo motivira in kje najde navdih za nove stvaritve? Kakšen je pravzaprav njen proces ustvarjanja? Katere tehnike slikanja so trenutno najbolj iskane in kako težko ali lahko se jih je priučiti? Na pot od ideje do slike se bo skupaj z Mojco Fo odpravil Sandi Horvat.


02.09.2023

Gregor Ravnik

Pred naš mikrofon smo povabili zmagovalca letošnjih Melodij morja in sonca Gregorja Ravnika. Z njim se bomo pogovarjali o festivalskih nastopih, o dveh zahtevnih končanih študijih, o glasbenem ustvarjanju in novem albumu, ki pravkar nastaja v Zagrebu, ter o potovanjih, ki so tudi njegova velika strast. V koprskem studiu bo vaš nočni gostitelj Andrej Šavko.


30.08.2023

Peter Ladič

V nočnem programu pa postavljamo v ospredje zgodbo ptujskega Tehnološkega parka – pod njegovo streho ustvarja okoli sto strokovnjakov, inženirjev in doktorjev znanosti, in to v dveh podjetjih, DATABOXU in INTERI. Na obisku bomo pri direktorju slednjega, Petru Ladiču, in podrobneje spoznali navdihujočo in ustvarjalno poslovno zgodbo, ki se razvija v našem najstarejšem mestu. Vabljeni.


30.08.2023

Katarina Meža

Našo nočno gostjo sta nad pisanimi šopki navdušili obe omi. Ko je bila majhna, je svoje raznovrstne pušeljčke prodajala v svoji cvetličarni. Postavila je mizico in jih ponujala ljudem, ki so prihajali mimo. Skorajšnja magistrica ekologije in biodiverzitete ter biološkega izobraževanja se še kako dobro zaveda, kako pomembna je visoka biotska pestrost vse okoli nas, drobne gosenice, pajki, žuželke, metulji imajo na njenem cvetličnem vrtu svoja skrivališča in veliko hrane in varujejo ekosistem. Na svoji njivi vzgaja 40 različnih sort cvetlic, uči se semenenja, iz posušenih semen želi ustvarjati »cvetličnice«, zbirke različnih sort semen, medovitih rastlin in cvetlic, ki bi jih lahko sejali tudi mi. Vzgaja in izdeluje šopke, jih suši, spleta cvetlične venčke za otroke, ustvarja posebne čajne mešanice, mazila, s cvetjem, ki se bohoti pri njej in iz preprostih travniških rastlin, bogati poroke in druge pomenljive priložnosti. Pomembno ji je, da so semena cvetlic ekološka, še raje ima tista, ki so ji jih podarile prijazne vzgojiteljice rož. Zakaj si ne bi tudi na krožnikih privoščili več cvetov, saj so poosebljeno sonce, lepo so videti, pa še zdravilni so? Cvetlični aranžma je lahko tudi čudovit poklon, saj pomeni, da si je za vas nekdo resnično vzel čas, če je travniški, pa nič ne stane. Vsebuje tudi veliko ljubezenske simbolike. Marjetice, denimo, lahko trgamo skoraj vse leto. »Če si pred spanjem pod blazino položil korenino marjetice, naj bi se vrnil ljubimec, ki te je zapustil.« Katarina Meža je Dekle v cvetju. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.


28.08.2023

Noč Šansonov: Šansoni Marjane Deržaj

Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Najprej bomo preleteli vsebinske pramene njenih popevk in šansonov, ki segajo od eksistencialnih motivov in tem do ljubezenskih, pripovedno-realističnih, igrivih, šaljivih in kabaretnih; v drugem delu noči pa bomo poslušali predvsem njene eksistencialne pesmi, torej take, ki pojejo o različnih načinihčloveškega bivanja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


27.08.2023

Blažka Müller

V noči s sobote na nedeljo se bomo v studiu nočnega programa pogovarjali z Blažko Müller. O tem, kako je kot televizijska voditeljica odraščala in odrasla v oddajah Periskop in Slovenska popevka, kako je s skupino Betontanc plesala na svetovnih odrih in tudi kako je spoznala pisatelja Paula Coelha, smo jo že večkrat slišali pripovedovati. S čim pa se jezikoslovka, predavateljica in doktorica znanosti Blažka Müller ukvarja danes? Ali je portugalščina še vedno njena strast? Kaj nam bo povedala o Levu in Stelli Danici? Kaj jo čaka jeseni? V družbo Nočnega obiska vas vabijo Blažka Müller, Klara Eva Kukovičič in Iztok Konc.


26.08.2023

D.J. Lovro - Lovro Muženič

Naš nočni gost bo Lovro Muženič, legenda primorske žurerske scene, ki jo številni poznajo po psevdonimu D.J. Lovro. Pisalo se je leto 1987, ko je z zmago v diskoteki Amadeus začel tlakovati pot svoji didžejevski karieri. Ob delu v tedaj vodilnih primorskih diskotekah je začel voditi svoje oddaje na eni tedaj prvih komercialnih radijskih postaj, Radiu Morje, pozneje pa tudi na Radiu Capris. To ga je spodbudilo, da se je začel pojavljati tudi kot animator in voditelj prireditev. Lovro za mešalno mizo vztraja še danes, tako na javnih prireditvah kot na zasebnih zabavah, na katerih s svojim izborom skrbi za zabavo mladih in mladih po srcu. Med spomine se bosta zakopala z gostiteljem Iztokom Novakom Easyjem.


25.08.2023

Alenka Godec

Gostja nočnega programa po polnoči bo Alenka Godec. Glasba je njeno življenje, od nje živi, v njej ustvarja. Odlična interpretka, pedagoginja, germanistka, mama, ženska, ki je ne ustavi vihar, čustvena in čutna bo govorila o svojem življenju: tudi o Primožu, ki ji je najbolj blizu. Z njo bo klepetal voditelj Andrej Hofer.


23.08.2023

Ana Trampuž

Na nočni klepet po polnoči prihaja Ana Trampuž, Gorenjka, ki jo je ljubezen pripeljala v Maribor, kjer si je ustvarila družino. Vstaja zgodaj, se tušira z mrzlo vodo in ne pije kave. Rada ima objeme in nasmehe in je ambasadorka zapisovanja hvaležnosti. Nova znanja z različnih področij sprejema z odprtimi rokami. Ena izmed njenih želja pa je preteči maraton v Rimu za katerega že pridno vadi.


23.08.2023

Sanja Lončar

Noč na sredo bo po izjemno težkih razmerah, ki jih doživljamo to leto, spomnila tudi na to, da sta ljubezen in hvaležnost največji sili univerzuma. In obe se tako tesno prepletata, ko govorimo o tistem, kar bomo nesli v usta. Obloženi z veliko znanja in mojstrskimi nasveti, ki jih naša nočna gostja piše in živi s forenzično natančnostjo, bomo lažje zaspali. Letos smo doživeli že vse, od nenehnega dežja, strašnih neviht in nenazadnje poplav, kot jih še nismo videli. Ne le da smo ob misli na vse čutili hudo žalost in sočutje, tudi naša samooskrba je postala ogrožena. Ujme so z večkratniki odnesle tudi pridelke, tla so kontaminirana, zato to leto postaja skrb za domačo shrambo še bolj pomembna. Bi lahko še kaj posadili, posejali? Ne pozabimo na divje rastline, ki so zelo pomemben steber samooskrbe. In na izjemno modrost in inteligenco, ki jo nosijo v sebi začimbe. Te bodo dobrote z vrta ohranile v najboljši obliki, saj jih je zaradi presežka vlage in razmočenih tal to leto težje shraniti. Ali se sploh še izplača kaj pridelati s svojimi rokami? Nikar ne obupajte. Vrtnarjenje je odlična naložba v zdravje, zelenjava z domačega vrta pa vsebuje tudi vitamin L. L kot ljubezen. Povezujmo se, izmenjujmo znanje, bodimo sooskrbni. O naštetih in številnih drugih pomembnih vsebinah bomo govorili s Sanjo Lončar, urednico informacijskega središča Zazdravje.net in vodjo Zavoda za celostno samooskrbo, portala samooskrbni.net. Voditeljica bo Vesna Topolovec.


21.08.2023

Enigmatske zanke Franca Ankersta

Tokratni nočni program bomo izkoristili za druženje in voditeljica Lucija Grm bo k sodelovanju pozvala ljubitelje ugank oziroma enigmatskih zank Franca Ankersta, poleg izbora glasbene urednice Aide Kurtović pa boste za dobro glasbeno razpoloženje poskrbeli tudi sami. Seveda tudi brez sproščenega klepeta ne bo šlo. Prisrčno vabljeni v našo družbo po polnoči.


Stran 7 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov