Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Pogovor s frizerjem Borutom Kusterjem
Borut Kuster je frizer mlajše generacije, kar pa ne pomeni, da ima malo izkušenj. V 15. letih dela si je prigaral lasten salon, v katerem preživi 11 ur na dan: “Jaz delam 11 ur že 10 let, se v bistvu navadiš. Ne vem, težko je razložiti … To je meni droga.” Frizerske škarje je letos prvič med dopustom pustil doma. Pred tem so ga spremljale povsod, tudi na potovanjih.
Se spomnim, ko sem šel prvič v London, sem imel v ročni prtljagi svoje škarje. Takrat mi je rekel sodelavec: “Imaš škarje v kovčku?” Jaz pa: “Ne, v ročni prtljagi, kaj pa ima za biti?” “Borut, škarje imaš št. 7, to gre 2 cm čez dlan, to je hladno orožje.”
Zgodbe o prvem obisku frizerja so zgodbe, ki jih stranke Borutu pogosto pripovedujejo. Prva Borutova izkušnja s frizerjem pa je bila, za razliko od tistih, ki jih ponavadi sliši, odlična. Kljub temu, da je bil razlog za obisk frizerke dokaj travmatičen: zažgani lasje.
Ta gospa me je posedla na en tak lep stolček v obliki avtočka. Me je dvignila in me počasi začela s mašinco striči. Celo glavo je obrila razen sprednjega dela, ki ga je pustila malo gor. Tudi ko sem šel s stola dol sem prijel tisto največjo metlo in začel pometati. Tega se prav živo spomnim.
To so bili časi, ko sta bili pri moških popularni dve frizuri: “piggy tail” oz. prašičji repek in “špukfelna” oz. pobrita glava s prečko spredaj.
Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu – iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Kljub temu so stereotipi o frizerjih še kako prisotni. Tisti najbolj zakoreninjeni so, da so frizerji “zelo nerazgledani, neumni in vsi geji,” iz lastnih izkušenj pove Kuster.
Težko je potem stranki razložiti, zakaj se pa moti, ker jo zelo hitro lahko užališ. Ker stranka ima še vedno vedno prav. Stranka je tista taglavna.
Pa če je stranka brezdomec? V zadnjem času po spletu krožijo zgodbe frizerjev, ki brezdomcem podarjajo striženje. Ena od zgodb je navdihnila tudi Boruta, a njegov poskus se je izjalovil. V spodnjem posnetku preverite, zakaj. Izvedeli boste tudi, zakaj se je začelo njegovo sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!
Pogovor s frizerjem Borutom Kusterjem
Borut Kuster je frizer mlajše generacije, kar pa ne pomeni, da ima malo izkušenj. V 15. letih dela si je prigaral lasten salon, v katerem preživi 11 ur na dan: “Jaz delam 11 ur že 10 let, se v bistvu navadiš. Ne vem, težko je razložiti … To je meni droga.” Frizerske škarje je letos prvič med dopustom pustil doma. Pred tem so ga spremljale povsod, tudi na potovanjih.
Se spomnim, ko sem šel prvič v London, sem imel v ročni prtljagi svoje škarje. Takrat mi je rekel sodelavec: “Imaš škarje v kovčku?” Jaz pa: “Ne, v ročni prtljagi, kaj pa ima za biti?” “Borut, škarje imaš št. 7, to gre 2 cm čez dlan, to je hladno orožje.”
Zgodbe o prvem obisku frizerja so zgodbe, ki jih stranke Borutu pogosto pripovedujejo. Prva Borutova izkušnja s frizerjem pa je bila, za razliko od tistih, ki jih ponavadi sliši, odlična. Kljub temu, da je bil razlog za obisk frizerke dokaj travmatičen: zažgani lasje.
Ta gospa me je posedla na en tak lep stolček v obliki avtočka. Me je dvignila in me počasi začela s mašinco striči. Celo glavo je obrila razen sprednjega dela, ki ga je pustila malo gor. Tudi ko sem šel s stola dol sem prijel tisto največjo metlo in začel pometati. Tega se prav živo spomnim.
To so bili časi, ko sta bili pri moških popularni dve frizuri: “piggy tail” oz. prašičji repek in “špukfelna” oz. pobrita glava s prečko spredaj.
Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu – iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Kljub temu so stereotipi o frizerjih še kako prisotni. Tisti najbolj zakoreninjeni so, da so frizerji “zelo nerazgledani, neumni in vsi geji,” iz lastnih izkušenj pove Kuster.
Težko je potem stranki razložiti, zakaj se pa moti, ker jo zelo hitro lahko užališ. Ker stranka ima še vedno vedno prav. Stranka je tista taglavna.
Pa če je stranka brezdomec? V zadnjem času po spletu krožijo zgodbe frizerjev, ki brezdomcem podarjajo striženje. Ena od zgodb je navdihnila tudi Boruta, a njegov poskus se je izjalovil. V spodnjem posnetku preverite, zakaj. Izvedeli boste tudi, zakaj se je začelo njegovo sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.
»Z nemajhnim veseljem sem prebral na novo napisane butalske zgodbe. In sem se jako začudil. Novi Butalci so precej drugačni kot so bili v mojem času. Hočem reči, v mojem času je bil Cefizelj tat, hud tolovaj, za katerega so pravili, da je že sedem ljudi zadušil in tri ženske, v današnjem pa je očitno minister za policaje. Tega jaz ne zastopim prav dobro« … je odlomek iz Enega kratkočasnega uvodnika, pod katerega se je podpisal Frane Milčinski. Uvodnik pritiče knjigi »Nova butalska čitanka« avtorja Vinka Moedendorferja. Nove poučne zgodbe iz Butal vas čakajo v tokratnem nočnem programu, ki ga pripravlja in vodi Lucija Grm.
Epidemija odhaja, pomlad pa prihaja. V Ljubljani so iz zemlje že pokukali zvončki. Kar lažje smo zadihali. Kar težka lekcija sta bili ti dve leti, a ne. Precej stisk sta nam pozročili, nas spremenili - ampak zdaj je to mimo. Končno ne bo več pomembno, kdo je cepljen in kdo ni. V nočnem klepetu z Mojco Blažej Cirej bo pomembno samo še to, kdo ob pozni uri ostaja buden in brihten. In razpoložen za družbo.
Na načni klepet prihaja strokovni vodja Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar. V tem najbolj norčavem delu leta, ga je v goste povabila Barbara Kampos. V Ilirski Bistrici, od koder prihaja naš nočni gost in v njeni okolici je pust zelo resna stvar. V teh krajih so doma škoromati. Tu je že več kot dve desetletji pustna stalnica prireditev Pust je pršu. Aleš Zidar zelo dobro pozna številne »ta bele in ta črne« pustne like. Zelo dobro pa pozna tudi kraje, ki obdajajo mesto ob Veliki vodi. Predvsem pa zelo dobro pozna razvojne potenciale tega območja in ljudi. Ki jih povezuje in spodbuja v boljši jutri.
Kmalu se bo lahko pohvalila s kar z dvema rekordoma v znameniti Guinnessovi knjigi rekordov. Zgovorna Korošica, inženirka računalništva in informatike, podjetnica, mama samohranilka dveh otrok, ljubiteljica gorskega kolesarstva, morja in dobre hrane. Predvsem pa velika navdušenka nad ročnimi deli, zlasti kvačkanjem, ki jo je zasvojilo pred nekaj leti. Tako sta tudi omenjena rekorda povezana s kvačkanjem – pred dvema letoma je nepretrgoma kvačkala kar 28 ur, letos pa je s pomočjo 211 kvačkaric in 1 kvačkarja izvedla najbolj obširno kvačkanje občinskih grbov. Na Nočni obisk k voditeljici Andreji Čokl prihaja Jadranka Smiljić, ki pravi, da je smisel življenja, da si podjeten, koristen okolici, ustvarjalen, povezovalen in predvsem ljubeč.
V luči minulega mednarodnega dne turističnih vodnikov se bomo pogovarjali z Nino Buh, aktivno članico Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki jo je pred kratkim doletela prav posebna čast – izvoljena je bila v upravni odbor Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Vabljeni k poslušanju, z vami bo nočna voditeljica Helena Ajdnik.
Biti delovno, domišljijsko in človeško odprti za svet, pravi v svojem Zapisu iz brloga. Četudi je njegovo delovanje povezano predvsem z gledališčem, bi ga zavoljo širine razmišljanja lahko poimenovali kar renesančni človek našega časa. V šali, da je na njegovo odločitev za igralski poklic vplivalo navdušeno gledanje serije Leteči cirkus Montya Pytona v otroštvu, je več kot zrno resnice. Tudi če njihovega humorja kot otrok ni povsem razumel, se zdi izkušnja več kot dober razlog za raziskovanje vseh odtenkov sveta in človeka v njem. Blaž Šef raziskuje možnosti igre v veselje in razmislek nas vseh. Ne le igre, tudi plesa in petja. Lahko bi bil operni pevec, tako imenitno zna odpeti še tako zahteven komad. In ja, rad ima klasično glasbo. Tudi če ne hodite v gledališče, poznate njegov glas z valov našega radia in njegov obraz s televizije. V aktualni predstavi Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani z naslovom Svoje usode krojači kot eden od mentorjev skupaj z generacijo rojeno v prvih letih 21. stoletja raziskuje družbena, generacijska in družinska razmerja našega zmedenega in prevrnjenega sveta. Blaž Šef je nočni gost Nade Vodušek.
Na nočni klepet prihaja Barbara Tanze, ki se je rodila v Nemčiji, odraščala še v Združenih državah Amerike in Švici, zdaj pa že dobrih šestnajst let živi v Sloveniji. Po dolgoletnih izkušnjah operne pevke, pevke in igralke v različnih produkcijah po Evropi se sedaj posveča tehnikam pravilnega dihanja. V lanskem letu je bila tudi del glasbenega tria, v času predsedovanja Slovenije EU, s katerim so prepotovali celotno Evropo s programom slovenskih, portugalskih in nemških skladb. Obeta se zanimivo popotovanje, na katerem zagotovo ne bo manjkalo dobre energije in še boljše glasbe. Z Barbaro Tanze se bo na pot podal Sandi Horvat.
Te olimpijske igre so nam prišle kar prav: vsaj epidemija ni bila vedno in povsod prva novica v poročilih. To pa ne pomeni, da o tem ne smete začeti pogovora v nočnem klepetu z Mojco Blažej Cirej. Bo pa seveda bolj zadovoljna z vašo življenjsko zgodbo ali s kakšno šalo. V živo, takoj po polnoči!
Ob okroglem, 50-letnem jubileju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici smo k pogovoru v prvi uri tokratnega nočnega programa povabili njegovega direktorja, magistra zgodovinskih znanosti Draga Trpina. Predstavil nam bo ta sicer najmlajši zgodovinski arhiv v Sloveniji, njegovo vlogo in pomen za goriški prostor, zamejstvo in vpetost v slovensko arhivsko dejavnost.
Kar sedemstokrat več prebivalcev kot v Sloveniji je na Kitajskem. Tam živi dobra milijarda in štiristo milijonov ljudi. »Ljudi je res veliko, je pa tudi dežela ogromna in vse dimenzije so večje. Enkrat samkrat me je postalo strah, ko so bili ljudje res preveč na gosto,« tako pravi predavateljica in doktorica znanosti Helena Motoh. Gostja tokratnega Nočnega obiska govori kitajski jezik in pozna zgodovino ter sedanjost te daljne dežele, ki nam je dala štiri velike izume: papir, tisk, kompas in smodnik. Ob naslednjem obisku Kitajske si bo Helena Motoh najprej privoščila sendvič z račjim jajcem. Še prej pa je prišla v naš studio in se z Iztokom Koncem pogovarjala o življenju na Kitajskem, ki je zadnjih štirinajst dni kar blizu tudi nam.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili restavratorja Aleša Lombergarja in notarja Gorazda Šifrerja, ki sta se med pandemijo lotila prav posebnega projekta: obnov dotrajanih urnih številčnic na pročeljih mariborske Prve gimnazije in Rotovža ter na zvoniku mariborske stolnice. Z njima se bo pogovarjal voditelj Bratko Zavrnik.
Kako nam poznavanje simbolov pomaga razumeti arhetipske izzive, s katerimi se srečujemo v različnih obdobjih našega življenja in kako nam pri tem pomaga umetnost? Kako s tehniko aktivne imaginacije, posebne tehnike, kjer domišljijo uporabimo v terapevtski namen odstreti terapevtske plasti indvidualnega in kolektivnega nezavednega? Na nek način je to dialog z lastnim nezavednim. Jung je tehniko razvil v času pisanja Rdeče knjige, ko se je procesu samoraziskovanja dobesedno prepustil in predal. Specializantka analitične psihoterapije/Jungovske analize Manca Švara pri svojem delu združuje različne pristope, o katerih bomo spregovorili v nočnem pogovoru. Pa tudi o umetnosti, o njenem psihološko astrološkem blogu Perzefonin dnevnik in o življenju v čudoviti vasici Beka na kraškem robu. Manco Švara je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Z glasbo se je začela ukvarjati zelo zgodaj, pri sedmih letih je pela pesem »Oj, jaz sem mali bitles, kitaro rad igram….«. V času študija je spoznala Branka Jovanoviča Brendija, ki je zanjo napisal prvo veliko uspešnico Pošlji mu veter pozdrav. Z njegovo zasedbo Don Juan je nastopala po vsej Sloveniji. Nekaj let je pela v Italiji, Avstriji, na Finskem, Švedskem. »Tisto je bilo garanje« se spominja. »V Stockholmu sem morala k specialistu za glasilke, ki me je soočil z dejstvom, da so moje glasilke zelo uničene in da moram prekiniti s petjem, ali pa ne bom nikoli več pela. « Nekaj njenih projektov je izdala tudi Založba ZKP RTV Slovenija. Je avtorica skladbe Vzemi me veter, za katero je na Slovenski popevki leta 1999 prejela nagrado za najboljšo pesem v celoti. Danes izdeluje lectova srca in ljubezen je zanjo najpomembnejša v življenju. Majda Arh Sevšek. V noči na 14. Februar se bo z njo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, pa tudi glasbo drugih kultur, afriške, južnoameriške in orientalske. Kako se glasba povezuje s filozofijo, kakšna je bila njena vloga v preteklosti in kako vpliva na človeka danes bo Boris Šinigoj pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma na nočnem obisku v nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Nocojšnji nočni progam bo pisan na kožo tistim, ki se navdušujejo nad jamskim svetom. Gost bo namreč Bogomir Remškar, jamar, jamarski inštruktor in reševalec ter dolgoletni predsednik Jamarskega društva Danilo Remškar Ajdovščina. V svoji jamarski karieri je odkril več kot 100 jam. Govorili bomo o jamskem svetu na Krasu, v Trnovskem gozdu in na Kaninskem pogorju, o tem, kaj ga žene k jamarstvu, pa tudi, da ga jamarska nesreča, v kateri je bil sam udeležen, ni odvrnila od raziskovanja jam. Z Bogomirjem Remškarjem oziroma Božotom, kot mu pravijo domači in prijatelji, se bo pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V nočnem programu vas bomo poslušalke in poslušalce povabili k pogovoru o tem, kako vidite ustvarjalnost mladih, ki se še šolajo. Starejše generacije mlajše marsikdaj označujejo kot pasivne, kot tiste, ki ves čas gledajo le v zaslone in se med seboj povezujejo na načine, ki naj bi odstopali od ustaljenih norm. Pa je temu res tako in kakšno vlogo pri razvoju mladih razmišljujočih umov igra kultura in ustvarjanje? Kot iztočnica za pogovor bo služila oddaja Hudo, v kateri smo gostili učence z Osnovne šole Danile Kumar, ki ustvarjajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Izvedeli boste, kako so pri tem inovativni in kako skrbijo za to, da je njihov besedni zaklad čim bolj bogat. Vaša mnenja o ustvarjalnosti mladih bomo pričakovali na telefonski številki 01 475 22 22.
Ker ni opozoril za varno rabo interneta nikoli preveč, bomo dali temu prostor tudi v nočnem programu. 8. februar je namreč tudi dan varne rabe interneta, in tako je še kako na mestu vprašanje, ali se zavedamo, da so fotografije, ki jih objavimo na spletu, večne? Smo pri rokovanju s svetovnim spletom dovolj odgovorni, kaj naredimo za zaščito svojih otrok in mladostnikov? Na prenekatero vprašanje bo odgovoril Marko Puschner, sodelavec točke Safe.si, točke ozaveščanja o varni rabi interneta na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Z njim se bo pogovarjala Helena Ajdnik.
Pesnik umre, poezija živi. Niti postara se ne, tudi če je njen jezik starinski, tudi če nekaterih besed ne izgovarjamo več v današnjem vsakdanu. Vse, o čemer poje poet, je skupno, zato ostaja v mislih in srcih ljudi skozi prostor in čas. Četudi je ostal en sam verz, droben okrušek, ki se je zasidral v spominu in ga brez truda lahko zmeraj znova zrecitiramo na pamet. Ali pa cela pesem, ki smo se je naučili, a ne vemo več natanko kdaj in zakaj. Poezija nam je dana, da jo živimo. Pesem na dan prežene banalnosti stran. Zato slavimo pesnike. To noč bomo slavili Prešerna. Z glasbo, besedo in z vami, dragi poslušalci in poslušalke.
Imate nočne more? Ponavljajoče se sanje? Lucidne sanje? Preroške sanje? Gotovo si je že vsakdo med nami belil lase, kje je ključ do razumevanja sanj. O tem, kako se sanje povezane z našo podzavestjo in kako lahko z razumevanjem sanj vplivamo nanjo, pa o meditaciji in mnogoterih drugih načinih raziskovanja človekove notranjosti nam bo v nocojšnji oddaji Nočni obisk zaupala Zarja Žarn Štabuc, raziskovalka sanj, učiteljica meditacije in socialna pedagoginja ter soustanoviteljica zavoda Somnia. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Imate nočne more? Ponavljajoče se sanje? Lucidne sanje? Preroške sanje? Gotovo si je že vsakdo med nami belil lase, kje je ključ do razumevanja sanj. O tem, kako se sanje povezane z našo podzavestjo in kako lahko z razumevanjem sanj vplivamo nanjo, pa o meditaciji in mnogoterih drugih načinih raziskovanja človekove notranjosti nam bo v nocojšnji oddaji Nočni obisk zaupala Zarja Žarn Štabuc, raziskovalka sanj, učiteljica meditacije in socialna pedagoginja ter soustanoviteljica zavoda Somnia. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Neveljaven email naslov