V sedemdesetih letih so kot simbol hipijevske mode kraljevali dolgi lasje, v osemdesetih so se pojavili kodri, trajne in na sploh kraljevski volumen, danes pa se frizerji, ki sledijo sodobnim trendom, ne morejo izogniti živahnim mavričnim barvam. Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu; iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Zgodbe, ki se pletejo v salonu frizerja Boruta Kusterja, pa bodo v Nočnem obisku postale tudi vaše zgodbe. V Borutovih rokah se dnevno znajde tudi do 15 glav, kar terja 11-urni delavnik. Zakaj je frizer tudi kemik, fizik, včasih pa celo psiholog, vam zaupamo v nedeljo po polnoči. Vabljeni!

Pogovor s frizerjem Borutom Kusterjem

Enajsturni delavnik

Borut Kuster je frizer mlajše generacije, kar pa ne pomeni, da ima malo izkušenj. V 15. letih dela si je prigaral lasten salon, v katerem preživi 11 ur na dan: “Jaz delam 11 ur že 10 let, se v bistvu navadiš. Ne vem, težko je razložiti … To je meni droga.” Frizerske škarje je letos prvič med dopustom pustil doma. Pred tem so ga spremljale povsod, tudi na potovanjih.

Se spomnim, ko sem šel prvič v London, sem imel v ročni prtljagi svoje škarje. Takrat mi je rekel sodelavec: “Imaš škarje v kovčku?” Jaz pa: “Ne, v ročni prtljagi, kaj pa ima za biti?” “Borut, škarje imaš št. 7, to gre 2 cm čez dlan, to je hladno orožje.”

Trajne, “špukfelna” in prašičji repek

Zgodbe o prvem obisku frizerja so zgodbe, ki jih stranke Borutu pogosto pripovedujejo. Prva Borutova izkušnja s frizerjem pa je bila, za razliko od tistih, ki jih ponavadi sliši, odlična. Kljub temu, da je bil razlog za obisk frizerke dokaj travmatičen: zažgani lasje.

Ta gospa me je posedla na en tak lep stolček v obliki avtočka. Me je dvignila in me počasi začela s mašinco striči. Celo glavo je obrila razen sprednjega dela, ki ga je pustila malo gor. Tudi ko sem šel s stola dol sem prijel tisto največjo metlo in začel pometati. Tega se prav živo spomnim.

To so bili časi, ko sta bili pri moških popularni dve frizuri: “piggy tail” oz. prašičji repek in “špukfelna” oz. pobrita glava s prečko spredaj.

Stereotipi in dobrodelnost

Zgodba frizerstva je zgodba človeškega rodu – iz nje lahko razberemo vrednote, estetske norme in socialna razmerja. Kljub temu so stereotipi o frizerjih še kako prisotni. Tisti najbolj zakoreninjeni so, da so frizerji “zelo nerazgledani, neumni in vsi geji,” iz lastnih izkušenj pove Kuster.

Težko je potem stranki razložiti, zakaj se pa moti, ker jo zelo hitro lahko užališ. Ker stranka ima še vedno vedno prav. Stranka je tista taglavna.

Pa če je stranka brezdomec? V zadnjem času po spletu krožijo zgodbe frizerjev, ki brezdomcem podarjajo striženje. Ena od zgodb je navdihnila tudi Boruta, a njegov poskus se je izjalovil. V spodnjem posnetku preverite, zakaj. Izvedeli boste tudi, zakaj se je začelo njegovo sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.